»Kako sem se znebil interneta«

Joe Pulizzi je vsem, ki se ukvarjajo z vsebinskim marketingom, dobro znano ime. Večina ga pozna kot očeta vsebinskega marketinga, podjetnika, govornika, avtorja in na splošno izjemno delovnega človeka, ki nikoli ne počiva. Marsikdo pa ne ve, da je poleti 2016 prodal svoje podjetje Content Marketing Institute londonski družbi UBM. V organizaciji je ostal še do konca leta 2017, s 1. januarjem 2018 pa se je odpravil na zasluženi enoletni izredni dopust.

V tem času se je, kakor pravi, marsičesa naučil.

Ker je imel kar naenkrat ogromno časa, da počne, karkoli mu srce poželi, in ker ga je hkrati skrbelo, da se novega načina življenja ne bo mogel navaditi, se je najprej na predlog soproge Pam odločil za 30-dnevni oddih od elektronskih naprav. Tole je njegov pogled na teh 30 dni.

Z ženo naju je oba skrbelo, da se ne bom mogel prilagoditi. Da bom pogrešal nekatere vidike dela. Ali se zatopil v družbene medije. Ali pa celo živel v peklu e-pošte. Ker sem se želel popolnoma resetirati, sem se odločil, da prvih 30 dni ne bom uporabljal elektronskih naprav. Svoj telefon sem uporabljal samo za pisanje sporočil, dovolil pa sem si tudi gledati televizijo in obiskovati kino, ampak to je bilo to. Nič družbenih medijev. Nič e-pošte. Nič.



Če pogledam nazaj, je bila to najboljša odločitev od vseh. Ker sem se pravzaprav znebil interneta, nikakor nisem mogel nadaljevati svojega vsakdanjega vedenja iz preteklosti. In če me je kdo v res nujnih primerih poskušal priklicati, mu je bil na mojem »out of office« na voljo ženin e-naslov. Razen tega, da sem si dovolil brati jutranji časopis, sem se odrezal od vseh drugih novic in člankov. Želel sem začeti čisto na novo. Iskreno povedano je bilo prvih nekaj dni mučnih. Nikoli prej se nisem zavedal, kako pogosto uporabljam telefon za vse, predvsem za preganjanje časa med čakanjem v vrstah ali sedenjem na kavču. Ta čas sem nadomestil z branjem, razmišljanjem ali dejanskim pogovorom s človeškimi bitji. Prav tako sem v tem času (s pomočjo svoje družine) dokončal približno pet sestavljank s tisoč kosi.

Z ženo (no, predvsem moja žena) sva januar načrtovala kot najinih »30 dni zabave«, in to je bil največji razlog, da se je 30 dni brez elektronskih naprav obneslo. Na začetku januarja, medtem ko sta bila otroka na zimskih počitnicah, smo si vzeli čas za ogromno družinskih dejavnosti, kot so obisk umetnostnih muzejev, ogled tekme clevelandskih Cavalierjev, obisk restavracije z arkadami Dave & Busters, bowling, ogled srednješolske košarke in podobno. Ko sta se otroka vrnila v šolo, pa sva z ženo postala turista v svojem čudovitem mestu Cleveland in počela stvari, za katere prej nikoli nisva imela časa. Degustacije kraft piva iz okolice so bile precejšen del tega.

Kaj hitro prepoznaš slabe navade

Takoj sem dojel, da sem bil zasvojen z nekaterimi vedenji, kot so nenehno preverjanje stanja delnic na borzi, zapravljanje časa na facebooku in šarjenje po e-pošti. Niti sanjalo se mi ni, koliko časa in možganske moči so te dejavnosti črpale iz mene. Dejstvo, da mi je uspelo ta vedenja spremeniti za vedno, je eden največjih darov, ki sem si jih kdaj podaril.

Opazovati začneš svet okoli sebe

Ker sem moški, sem po naravi bolj egocentričen, ampak nikoli nisem vedel, kako hudo je dejansko bilo. Vse, o čemer sem razmišljal večino vsakega dneva, se je vrtelo okrog mojega dela, mojega časa, mojih ciljev. In to je začelo ogrožati odnos z ženo in sinovoma. Do polovice mojega izrednega dopusta se mi niti sanjalo ni, da je bilo tako.

Začelo se je z majhnimi stvarmi, ki pa so ženi pomenile ogromno. Opazil sem, da je treba pomiti posodo. Ali pa oprano perilo prestaviti v sušilni stroj. Ali pa nekaj popraviti okoli hiše. Ali da se sin ukvarja s šolskim projektom. Film Polje sanj je popolna analogija tega. Igralci so na igrišču, vendar so v očeh nekaterih nevidni. Potem ko jih enkrat zagledaš, pa sploh ne moreš verjeti, da si jih lahko prej prezrl.

Ko pogledam nazaj na vse to, bi najraje potoval v preteklost in si primazal klofuto. V resnici sem bil slep za večino teh stvari in moral sem se resetirati, da sem lahko videl svet, ne da bi mi v napoto stale moje ambicije. Pred mano je še dolga pot, ampak zavedanje tega je najpomembnejše.

Zares ničesar ne zamujaš

Minilo je več kot 365 dni, odkar sem začel svoje potovanje izrednega dopusta. Na začetku me je skrbelo, da bom zamudil kaj izredno pomembnega. Nekaj se bo zgodilo v marketinški industriji, ali v politiki, ali na borzi, česar preprosto ne smem zamuditi.
Ne. Niti ene stvari nisem pogrešil. Vse, kar mi je pomembno, je po­stalo še pomembnejše. Med svojim »potovanjem« sem resnično pogrešal samo eno, in to so interakcije z nekaterimi sodelavci s področja vsebinskega marketinga. Te ljudi pogrešam še danes, vendar sem se naučil, kako ohranjati odnose, ne da bi vpletal delo.

PREBERITE 9 KLJUČNIH NAVAD ZA LEPŠE ŽIVLJENJE, KI JIH PREDLAGA AVTOR ČLANKA.

---------------
Avtor je glavni predavatelj na letošnjem POMP Furumu.