PODKAST: Z diplomo na zavod, s srednjo poklicno šolo v službo?

Se glede na to, da delodajalci večinoma iščejo delavce s peto stopnjo izobrazbe ali manj, sploh še izplača študirati? Kakšne so zaposlitvene možnosti za diplomante?
Fotografija: V študijskem letu 2017/18 je bilo vpisanih 76.534 študentov, kar je sicer skoraj 3000 manj kot v predhodnem letu, v tekočem študijskem letu pa 65.640. Foto: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
V študijskem letu 2017/18 je bilo vpisanih 76.534 študentov, kar je sicer skoraj 3000 manj kot v predhodnem letu, v tekočem študijskem letu pa 65.640. Foto: Jure Eržen/Delo

Devet let osnovne šole. V povprečju štiri leta srednje. Potem tri leta do bolonjske diplome. In ker ne najde dela, še dve leti bolonjskega magisterija. Če še vedno ne najde dela, sledi fiktiven vpis v srednjo šolo za nemoteno delo prek študentskega servisa. Prej ali slej se človek vpraša, ali ima diploma sploh še kakšno vrednost. Kdo bo prej našel delo – posameznik s srednjo poklicno šolo ali diplomant? Je formalna izobrazba danes še sploh pomembna?


Skoraj vsi zahtevajo formalno izobrazbo
 

Ne glede na to, ali gre za prirojeno ambicijo in spretnost ali zgolj srečo – številni izjemno bogati voditelji, kot so Bill Gates, Steve Jobs, Michael Dell, Mark Zuckerberg in Richard Branson, so uspešni podjetniki brez končanega študija. Ameriško raziskovalno podjetje Wealth-X je leta 2016 ugotovilo, da skoraj tretjina svetovnih milijarderjev nima diplome. Ampak ali to pomeni, da formalna izobrazba izgublja pomen? Je diploma vse manj vreden papir?


»Nobenega dvoma ni, da ima diploma praviloma, čeprav so seveda tudi na tem področju izjeme, veliko vrednost tako za posameznika kot za širšo skupnost. Raziskave konsistentno potrjujejo, da je izobraženost delovne sile eden temeljnih dejavnikov dolgoročnega gospodarskega in širšega družbenega razvoja,« pravi sociolog Miran Lavrič, profesor na mariborski filozofski fakulteti, ki že vrsto let sodeluje v mednarodnih raziskavah o mladih. »Formalna izobrazba ima v poslovnem svetu velik pomen, saj kar 90 odstotkov objavljenih prostih delovnih mest zahteva končano formalno izobrazbo,« pritrjuje Viviana Žorž iz Adecca. Da je formalna izobrazba postala skoraj nujen pogoj pri večini poklicev, pravi tudi Viktorija Smole iz podjetja Profil, neodvisne svetovalne družbe na področju upravljanja kadrovskih virov.
 

Okoli 20 odstotkov jih študira zaman
 

»Mama mi je vedno govorila, uči se, da ne boš čistilka. Zdaj pa vidim, da bi bilo mogoče bolje, če bi bila čistilka.« To je bil odgovor ene izmed brezposelnih diplomantk, ki so jih anketirali v raziskavi Mladina 2010, katere vodja je bil Miran Lavrič. V njej je ekipa devetih raziskovalcev ugotovila, da imajo slovenski mladi kar nekaj težav pri prehajanju na trg dela, kar vpliva tudi na njihovo zmožnost samostojnega življenja in ustvarjanja družine.

Diplome v naslednjih letih Vir: Infografika Delo
Diplome v naslednjih letih Vir: Infografika Delo

Projekcije 19-letnikov Vir: Infografika Delo
Projekcije 19-letnikov Vir: Infografika Delo

Po besedah Tilna Praha iz kadrovske agencije Kariera statistika kadrovskih oglasov na treh najbolj frekventnih kanalih za objave prostih delovnih mest (Mojedelo.com, mojazaposlitev.si, www.ess.gov.si – zavod za zaposlovanje) kaže, da je 80 odstotkov vseh trenutno objavljenih delovnih mest tistih z do vključno peto stopnje izobrazbe. Torej je v povprečju manj kot 20 odstotkov potreb po kadru s šesto stopnjo izobrazbe oziroma prvo bolonjsko stopnjo in več.

»Po statističnih podatkih se okoli 48 odstotkov generacije vsakokrat vpiše na fakulteto. Potreb na trgu za visoko izobražene je okoli 18 odstotkov. Študij jih zaključi od 35 do 50 odstotkov. Če bi bil ciničen, bi rekel, da se 20 odstotkov generacije zaman vpiše v terciarno izobraževanje. Sicer se izobražujemo za prihodnost, pa vendar … Porast potreb po delovni sili je zadnje čase zaznati predvsem za tiste s srednjo poklicno šolo, najpogosteje tehnične smeri,« razlaga Prah.

Bodoči dijaki in študenti bodo danes in jutri zbirali informacije za odločitev o svoji poklicni poti. Foto: Reuters
Bodoči dijaki in študenti bodo danes in jutri zbirali informacije za odločitev o svoji poklicni poti. Foto: Reuters

»V večini objavljenih oglasov kot enega izmed pogojev zasledimo bodisi peto stopnjo izobrazbe za nižje pozicije in najmanj šesto stopnjo za nekoliko višje pozicije. Splošno dejstvo je, da nam formalna izobrazba daje ustrezno širino na nekem področju, splošno razgledanost in večstranski način razmišljanja. Kljub temu ne vpliva pomembno na spretnost pri delu, izkušnje so tiste, ki zares štejejo,« dodaja Viktorija Smole.

Je diploma nujna?
 

Ne glede na podatke so diplomanti še v prednosti, tudi kar zadeva verjetnost pridobitve zaposlitve. Po podatkih Statističnega urada je bila leta 2017 stopnja brezposelnosti med tistimi s končano največ osnovno šolo približno 11-odstotna, med srednješolsko izobraženimi približno sedemodstotna, med diplomanti pa le petodstotna, podatke predstavi Lavrič. Dodaja, da so bile v prejšnjih letih razlike v korist diplomantov v povprečju še nekoliko višje: »Na oddelku za sociologijo mariborske filozofske fakultete smo v lani izvedeni obsežni študiji mladih ugotovili, da so diplomanti v primerjavi z nediplomanti, če se omejimo na starostno skupino od 24 do 29 let in tiste, ki se več ne izobražujejo, bistveno bolj verjetno v rednih zaposlitvah za nedoločen čas in bistveno manj verjetno v položaju brezposelnosti. Pomenljiv je tudi podatek, da je med nediplomanti nezadovoljstvo s svojo zaposlitvijo izrazilo 21 odstotkov mladih, medtem ko je bilo med diplomanti takih le devet odstotkov.«

Večina delodajalcev pripisuje diplomi pomen, vendar je dejansko diploma bolj pomembna pri specifičnih/strokovnih profilih, kot so npr. inženirji, strojniki, zdravstveno osebje itd. Gre torej za poklice, ki so bolj naravoslovno/tehnično usmerjeni, medtem ko pri družboslovnih poklicih prava izobrazba predstavlja manj pomemben kriterij, ki pogosto ne vpliva na izbor samega kandidata, pravi Lavrič. Temu pritrjuje tudi Viktorija Smole. V poklicih, ki so usmerjeni bolj družboslovno, pa izobrazba igra manj pomembno vlogo.

Formalna izobrazba je nujen pogoj na primer pri ključnih delovnih mestih v podjetju, vodstvenih pozicijah, ki zahtevajo več odgovornosti, ter pri tehničnih profilih oziroma prostih delovnih mestih, kjer je delo težko opravljati brez predhodnega znanja, ki ga pridobimo med študijem, pritrjuje Žorževa.

Okoli polovica delodajalcev, ocenjuje Prah, zahteva formalno izobrazbo, predvsem »v farmaciji, kemiji, srednji strojni izobrazbi in srednji lesarski, v kovinskopredelovalni industriji, elektroindustriji …« Viktorija Smole pravi, da skoraj vsi delodajalci zahtevajo formalno izobrazbo, »vendar iz izkušenj vidimo, da pri večini delovnih mest k izboru kandidata več prinesejo izkušnje in osebne značilnosti kot pa dejanska formalna izobrazba in ali je bila slednja zaključena ali ne«. To je tudi posledica deregulacije poklicev, zaradi česar delodajalci prilagajajo svoje modele. »Velikokrat zahtevajo tudi multidisciplinarna znanja, ki jih ne pridobiš s točno določeno študijsko smerjo,« pravi Prah. Da so eden ključnih pogojev za uspešnost kandidata tudi dejanske veščine in kompetence, se strinja tudi Žorževa. Nekatere lahko pridobimo na drugačen način kot s formalno izobrazbo in podjetja to upoštevajo.

Diploma je dandanes dostopna vsakomur, ki jo hoče pridobiti, zato tudi njena vrednost postopoma upada in postaja nekaj samoumevnega. Foto Voranc Vogel/Delo
Diploma je dandanes dostopna vsakomur, ki jo hoče pridobiti, zato tudi njena vrednost postopoma upada in postaja nekaj samoumevnega. Foto Voranc Vogel/Delo


Primer so strokovnjaki na področju IT, saj je na tem področju možnost samostojnega izobraževanja večja. Tudi pri poklicih s področja prodaje, kjer so ključne prodajna naravnanost in nekatere mehke veščine, formalna izobrazba ni vedno nujni pogoj. Da je IT posebno področje, gre morebiti pripisati tudi razvoju te branže. Njen razvoj namreč prehiteva razvoj izobraževanja na tem področju. »Danes izraženo potrebo po nekem specifičnem znanju IT bo fakulteta uvedla šele čez nekaj let. Zato v tem segmentu gospodarstvo konstantno prehiteva potrebe znanja. Vendar imajo ti ljudje dobra bazična znanja. Tako se neredko zgodi, da podjetje išče perspektivne, ambiciozne mlade z veliko znanja in jih nadalje samo izobražuje,« razlaga Prah. Pred kratkim je prek njih eno izmed podjetij iskalo razvijalce na fakulteti s ponujeno plačo 5000 evrov: »Iščejo najboljše študente. V svetu IT ima fakulteta za računalništvo in informatiko relativno veliko težo kot temeljna izobrazba.«

PREBERITE ŠE:

Več iz rubrike