Zakaj se sploh vpisati na fakulteto?

Seveda obstaja nezanemarljivo število diplomantov, ki imajo velike težave pri iskanju zaposlitve, pravi sociolog Miran Lavrič, profesor na mariborski filozofski fakulteti. V celoti tega problema ne morejo preprečiti niti v najbolj razvitih državah: »Dejavnikov, ki vplivajo na posameznikov uspeh na trgu dela, je veliko, diploma pa je le eden izmed njih. Pri tem je tudi diploma praviloma učinkovita le do stopnje, do katere odseva dejanske kompetence posameznika. Če nekomu skozi študij ni uspelo razviti ustreznih kompetenc, potem je njegova diploma pravzaprav varljiv signal za zaposlovalce.«

Se torej izplača študirati? »Kar zadeva raven posameznika, študije konsistentno kažejo, da vsako dodatno leto izobraževanja, statistično gledano, bistveno poveča dohodek. Po nedavni študiji Svetovne banke je donos na izobrazbo najvišji prav pri prehodu s sekundarne na terciarno raven in je še posebej velik za ženske. To velja tako za globalno raven kot tudi specifično za Slovenijo,« pravi Lavrič. Navsezadnje, pravi sogovornik, v bolj izobraženih družbah ljudje živijo dlje, imajo več razpoložljivega dohodka in več osebne svobode.

Viktorija Smole, podjetje Profil: Diploma je dandanes dostopna vsakomur, ki jo hoče pridobiti, zato tudi njena vrednost postopoma upada in postaja nekaj samoumevnega.

Boljše razmere glede zaposlovanja

»Diploma je dandanes dostopna vsakomur, ki jo želi pridobiti, zato tudi njena vrednost postopoma upada in postaja nekaj samoumevnega. Velik del mladih, ki začenjajo svojo kariero, ima diplomo. Od starejših generacij pa lahko slišimo, da je bila včasih za začetek karierne poti dovolj srednja šola, zato se nekaj teh posameznikov kasneje ob delu odloči za dodatno izobraževanje, saj je srednješolska izobrazba dandanes pogosto premalo,« pravi Viktorija Smole iz podjetja Profil, neodvisne svetovalne družbe na področju upravljanja kadrovskih virov..


Po drugi strani je jasno tudi, da imajo v neugodnih razmerah na trgu dela tudi najboljši diplomanti velike težave pri pridobivanju zaposlitve. Še pred petimi leti je na trg prihajalo zelo veliko število diplomantov, hkrati pa so posledice gospodarske krize močno omejevale njihovo zaposlovanje. Takrat se je veliko govorilo o nezaposljivosti diplomantov in tudi o preizobraženosti mladih. Do danes so se razmere že bistveno spremenile.

»Število diplomantov je v obdobju 2012–2017 upadlo za 22 odstotkov, hkrati so se razmere glede zaposlovanja bistveno izboljšale. Glede na razvoj novih tehnologij je dolgoročno pričakovati, da bodo imeli manj izobraženi kadri v povprečju vedno več težav, saj bodo preprosta dela čedalje bolj avtomatizirana. Mladim se torej tudi danes gotovo izplača študirati,« je še prepričan Lavrič.

PREBERI ŠE:

Kateri diplomanti najtežje najdejo delo?