Kateri diplomanti najtežje najdejo delo?

Na ministrstvu za izobraževanje vzpostavljajo sistem sistematičnega spremljanja zaposljivosti diplomantov, kar bo v pomoč visokošolskim zavodom pri samoevalvaciji in prilagajanju študijskih programov potrebam gospodarstva in negospodarstva. Zato za zdaj podatkov, kdo najlažje najde službo, še nimajo. Je pa zadnja raziskava OECD Education at a Glance pokazala, da med državami OECD pridobitev terciarne izobrazbe izboljša stopnjo zaposlenosti v povprečju za deset odstotnih točk v primerjavi z odraslimi, ki imajo srednješolsko ali višješolsko izobrazbo. »Slovenija spada med skupino držav, kjer je ta razlika 15 odstotnih točk ali več,« pojasnjujejo na ministrstvu.

A če izhajamo iz opažanj (zaposlitvenih in kadrovskih) agencij, je povpraševanja po manj šolanih več. Glede na to, da je največ povpraševanja po delavcih s peto stopnjo izobrazbe, Prah svetuje, da pridejo mladi čim hitreje na trg dela. »Tudi plače niso tako majhne – varilec pri Akprapoviču ima danes višjo začetno plačo kot diplomirani ekonomist,« realnost oriše Tilen Prah, iz kadrovske agencije Kariera.

Morda je ta podatek pomemben za premislek o študiju. No, vsekakor so določeni profili, ki bodo v družbi znanja še vedno zelo iskani, kot so vrhunski mehatroniki, farmacevti, tudi inženirji … Naravoslovci po opažanju Viktorije Smole iz podjetja Profil pogosto priložnost za delo dobijo še pred zaključkom študija, pri podjetjih pa ni redko tudi štipendiranje posameznikov, ki v teh podjetjih pogosto ostajajo tudi po zaključenem študiju. V luči tega ima tehnična/naravoslovna diploma, s katero posamezniki pridobijo specifično znanje in širino, ki jim nato pomaga pri samem delu, večjo težo. »Če pogledamo stanje na trgu, opazimo, da so strokovni poklici (inženirji, strojniki, elektroinženirji, kemijski inženirji itd.) med delodajalci zelo iskani in posledično tudi lahko bolje plačani. Posamezniki z družboslovno izobrazbo pa zaposlitve večinoma iščejo predvsem ob začetku svoje kariere, dokler še niso izoblikovani. Zato menimo, da ima naravoslovna/tehnična diploma večjo vrednost,« na vprašanje, ali ima naravoslovna diploma večjo težo, odvrne Smoletova.

Družboslovna izobrazba posamezniku odpre mnoga vrata
 

»Podjetja na slovenskem trgu zaposlujejo predvsem zaposlene s tehnično izobrazbo, za kandidate z družboslovno izobrazbo pa je na trgu dela bistveno manj priložnosti. Na tej ravni je pomen formalne izobrazbe zelo opazen,« pritrjuje tudi Viviana Žorž iz Adecca. Smoletova ob tem pravi, da bo posameznik s kemijsko izobrazbo najlažje pridobil zaposlitev v podjetju, kjer so potrebna kemijska znanja, medtem ko bo posameznik z ekonomsko izobrazbo zaposlitev lahko iskal v različnih podjetjih in na različnih pozicijah (npr. nabava, prodaja, marketing, trženje, kadrovanje itd.).

Čeprav velik delež posameznikov z zaključeno družboslovno izobrazbo po končanem izobraževanju zaposlitve ne bo dobilo na področju, za katero so se izobraževali, je to lahko prednost, ocenjuje Smoletova: »Družboslovna izobrazba posamezniku odpre številna vrata in ne določi specifičnega poklica, kot je to značilno za kakšno naravoslovno izobrazbo. Ti posamezniki lahko širino, pridobljeno med študijem, uporabijo v različnih podjetjih in na različnih pozicijah. Kljub temu pa je treba omeniti, da je pri teh poklicih težje dobiti zaposlitev, še zlasti če si posameznik želi nekaj specifičnega.«

PREBERITE ŠE: