Podjetja poganjajo inovacije, te pa so kritične za preživetje

Povezovanje korporacij in zagonskih podjetij postaja eden ključnih elementov razvoja in tudi obstoja podjetij. Tehnološki velikani se tega zavedajo že nekaj časa, v torek pa je med drugim potekala konferenca Future 4.0, katere namen je ravno mreženje ustaljenih podjetij z obetavnimi startupi.

Glavni organizator dogodka je velenjski Saša inkubator, medtem ko osrednji govorci in soustvarjalci programa na konferenci prihajajo iz vsega sveta.

Na dogodku so razglasili tudi startup leta. To je postalo podjetje Ektimo, ki se ukvarja z analizo podatkovnih baz, s čimer rešujejo različne podjetniške izzive. Ustanovitelj in direktor podjetja Rok Okorn je povedal: »nagrada je prepoznanje našega dela, ki potrjuje, da delamo prav in da ponujamo dobre rešitve.« Med finaliste so se uvrstili še Viar, 360 Provideo, Semblie in Autotech.
 

Povezanost z ZDA

Prisotnost izdelkov iz ZDA na slovenskem trgu je v začetku konference izpostavila ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda C. Blanchard. Ta je ponosna na ameriške izdelke in storitve, s katerimi se srečuje v Sloveniji, v tem smislu pa poudarja povezovanje podjetij tudi na mednarodni ravni. Izpostavila je prisotnost slovenskih podjetij na ameriških tleh, nekatera podjetja so namreč čez lužo preselila kar celotno proizvodnjo, kar še posebej velja za slovenske nišne izdelke.

Sebe v Sloveniji vidi ravno kot vezni člen na področju podjetništva, izobrazbe, kulture, tehnologije in drugih področij. »Skupaj smo lahko bolj ustvarjalni, dinamični in uspešni, zato je sodelovanje držav vselej koristno,« je zaključila Blenchardova.

Pipistrel je pionir in revolucionar

Prvi osrednji govorec dogodka je bil slovenski pionir letalstva Ivo Boscarol, ki je letos registriral prvo povsem elektrificirano letalo in s tem začel novo ero v letalstvu. Nazadnje se je podobno velik preboj v letalstvu zgodil davnega leta 1950.

Boscarol je spomnil na začetke svojega podjetja, ki segajo v bivšo skupno republiko. Takrat letalstvo ni bilo dostopno, kot je danes, pogosto je letal brez dovoljenj in zato posledično ponoči. Kmalu je ugotovil, da mora svoje inovacije širiti na tuje trge, danes pa prejema mednarodne nagrade, katerih denarna vrednot presega celo znesek Nobelove nagrade. Pipistrel se tako izpostavlja kot eno najbolj kreativnih podjetij v EU, konstantno rast pa beležijo že 20 zaporednih let. Na dan lahko izdelajo eno letalo, danes pa po svetu leti več kot 2200 letal.

Boscarol je poudaril, da so inovacije del njihovega DNK, brez teh pa enostavno ne bi bili, kjer so danes. V podjetju tako kroži mantra, da je prvi samo en, vsi ostali so kvečjemu drugi. Izrecno delajo na znižanju stroškov, glasnosti letal ter na okolju prijaznih letalih. »Vsi, ki vplivajo na emisije, imajo dolžnost, da se te težave resno lotijo,« pravi Boscarol. Stik z njimi je vzpostavil celo sloviti Uber, s katerim razvijajo leteče mestne taksije.
 

Inovacije so ključne za preživetje podjetij

Brian Matt iz Harvard Innovation Huba je opozoril, da tudi investitorji na finančnih trgih vedno bolj zaupajo inovacijam, ne zgolj podatkom prodaje ter velikostim podjetij. Tako je spomnil na primer Tesle, ki proizvede manj avtov in ima manj dohodkov kot Daimler, a vendar je tržna vrednost podjetja bistveno večja. Enak konkurenčen vzorec je opazen v primeru kitajskega spletnega velikana Alibabe in ameriškega 3M.

Matt pravi, da inovacija zdaj ni zgolj modna podjetniška beseda, temveč je ključna za rast in predvsem za preživetje podjetij. Spomnil je, da je kar polovica podjetij iz slovite letvice Fortune 500 povsem izginila, to pa se lahko zgodi tudi trenutno aktivnim podjetjem.
 

Prava nevarnost za podjetje je stagnacija

Na nujnost inovacij je opozoril še profesor iz prestižne bostonske univerze MIT Matt S. Kressy. Ta je predstavil teorijo, ki jo imenuje Inovativni paradoks.

Paradoks je predstavil kot spremembe v razmerju med strahom in inovacijami, ki je posledica nekakšnega naravnega razvoja podjetij. V začetku so podjetja nedorasla in brez pravih odgovornosti, pravi Kressy ter dodaja, da je prisotno tudi bore malo strahu, saj ustanovitelji tudi ob neuspehu ne izgubijo veliko. Če v podjetje vstopijo investitorji, novi zaposleni in ostali deležniki, se strah poveča, inovativnost pa pade, opiše rast podjetja Kressy. V velikih podjetjih tako enostavno prevlada strah nad inovacijami.

Ključ do uspeha naj bi ob rasti bilo še stalno negovanje kulture inovacij. Najbolj zanimiva in prepričljiva podjetja so tista, ki ohranjajo dobro razmerje med strahom in inovacijo, izpostavi Kressy.

Kressy v svojem slogu pravi, da tudi če se podjetja izogibajo tveganju, je največje tveganje skoraj vedno stagnacija. »Če v podjetju ne delate na inovativnosti, je nekje zunaj podjetje, ki se nima česar bati in bo našlo nekaj boljšega od tega, kar ponujate vi,« še dodaja Kressy.