Martin Puhar, Igea: Podjetja iz področja IKT so hitro odreagirala na krizo

Intervju s projektnim vodjo podjetja Igea Martionom Puharjem. Pogovarjali smo se o naukih iz obdobja krize, izpostavil pa je tudi spremembe pri poslovanju, ki bodo prisotne tudi v prihodnje.
Fotografija: V podjetju Igea se ukvarjajo z geografskimi informacijskimi sistemi, po večini pa svoje rešitve uporabljajo javne uprave iz različnih držav. FOTO: Pixabay
Odpri galerijo
V podjetju Igea se ukvarjajo z geografskimi informacijskimi sistemi, po večini pa svoje rešitve uporabljajo javne uprave iz različnih držav. FOTO: Pixabay

Tako delo v podjetju, kot poslovanje med podjetij, je v času epidemije potekalo drugače, predvsem pa na daljavo. To je zahtevalo prilagoditev poslovanja in načina dela zaposlenih, zagotovo pa bo prišlo tudi do inovacij in novih tehnologij, ki bodo vse to še dodatno izboljšale. Na področju digitalizacije se nahajamo na prelomnem času, povpraševanje po digitalnih rešitvah pa bo samo naraščalo.

Pogovarjali smo se z Martinom Puharjem, projektnim vodjo pri podjetju Igea, ki je vodilno podjetje za razvoj geografskih informacijskih sistemov na območju jugovzodne Evrope. Puhar je povedal kaj so bili ključni izzivi poslovanja v času epidemije, kako so se na njih odzvali in katere spremembe se bodo v podjetjih ohranile tudi v prihodnje.

Vabljeni k branju!
 

Kaj je bila največja ugotovitev glede primernosti poslovanja v času epidemije?


Že nekaj dni pred uradno razglasitvijo epidemije, smo se odločili, da preidemo na delo od doma za vse zaposlene. Zagotovili smo manjkajočo opremo za delo od doma; namizni računalniki, licence za video konference, dodatne telefonske številke za podporo strankam, ipd. Delo je potekalo nemoteno praktično ves čas obdobja karantene, to pa velja tudi za naše stranke in zunanje sodelavce, ki so se prav tako hitro prilagodili na oddaljeni način delovanja.

Izkušnje takega načina dela so bile presenetljivo dobre, predvsem kar se tiče dostopnosti in medsebojne komunikacije med zaposlenimi, ki je potekala bolj intenzivno, pogosteje in tudi učinkoviteje. Ravno slednje je največja ugotovitev iz časa epidemije.
 

Se bodo spremembe v poslovanju obdržale tudi v prihodnje? Katere?


Po koncu obdobja stroge karantene smo se odločili za delno nadaljevanje prakse dela od doma, in predvsem nadaljevanje elektronskega načina komuniciranja. Zaposlene v podjetju smo razdelili na tretjine, od tega pa na enkrat le ena tretjina zaposlenih dela v podjetju; preostali delajo od doma, čez čas pa se zaposleni menjajo.



Najprej smo menjave izvajali tedensko, sedaj prehajamo na dnevno razporeditev. Na ta način želimo ohraniti elektronski način komunikacije v okviru posameznih delovnih skupin in tudi med skupinami, vključujoč stranke. Obenem še vedno ohranjamo pripravljenost za uvedbo strožjih ukrepov v primeru ponovnega širjenja virusa.
 

Kako ocenjujete dostopnost in primernost digitalnega poslovanja slovenskih podjetij?


Ocenjujemo, da so skoraj vsa podjetja, ki so podobna našemu in delujejo na področju IKT, uspela hitro reagirati na novo stanje. Večina se je odzvala na podoben način kot mi in so večinoma tudi ohranila možnost poslovanja ter dela na daljavo. Z vsemi partnerji, s katerimi sodelujemo na projektih, smo sodelovali nemoteno, tudi tu se je izkazalo, da je komunikacija zelo dobra.
 

Delo od doma je potekalo intenzivno in učinkoviteje, kar je bila največja ugotovitev iz časa epidemije. FOTO: Jože Suhadolnik
Delo od doma je potekalo intenzivno in učinkoviteje, kar je bila največja ugotovitev iz časa epidemije. FOTO: Jože Suhadolnik
Je večje povpraševanje po digitalnih rešitvah pokazala pomanjkljivosti na področju digitaliziranosti Slovenije? Se čuti pomanjkanje digitalnih kompetenc prebivalstva in zaposlenih?


Pretiranih pomanjkljivosti na področju digitaliziranosti podjetij s področja IKT ni bilo opaziti, vseeno pa je obdobje epidemije bilo posebno. Pozitivni in tudi nekateri negativni učinki poslovanja na daljavo se bodo pokazali pozneje. V našem podjetju pravkar uvajamo nekatere spremembe glede delovanja na daljavo, zaposlenim pa stalno najavljamo, da gre za preizkusno fazo. Pri tem poskušamo čim bolj upoštevati predloge in mnenja zaposlenih ter se - kolikor je mogoče - tudi prilagoditi specifikam posameznih zaposlenih.

Kar se tiče digitalnih kompetenc pri zaposlenih, večjih težav nismo opazili. Kaže se seveda, da imajo starejši zaposleni v splošnem nekaj več težav z uporabo in prilagajanjem na različna komunikacijska orodja, vendar pa to ni velika ovira.
 

Kako vam je digitalizacija pomagala pri optimizaciji poslovanja do sedaj?


Pravzaprav večjih učinkov v smislu optimizacije še nismo zaznali. Sama optimizacija (zaenkrat) niti ni osnovni cilj, trenutno gre predvsem za spremembo načina dela v podjetju. Kot rečeno, spremenjen način dela ocenjujemo kot pozitiven, vseh učinkov pa zagotovo še ne poznamo.

Več iz rubrike