Pametne igrače: podpora otrokovemu razvoju ali resna grožnja?

Umetna inteligenca nas spremlja na vsakem koraku, čeprav se tega pogosto ne zavedamo. Google z njeno pomočjo spletne strani rangira po posameznih ključnih besedah. Netflix svojim uporabnikom priporoča filme na podlagi že ogledanih. Facebook prikazuje oglase, ki se skladajo z interesi posameznikov. S pomočjo umetne inteligence delujejo tudi samovozeča vozila. Vse bolj pametne pa postajajo tudi igrače za otroke.

Pametne igrače zbirajo od otrok s pomočjo strojnega učenja različne podatke. V komunikaciji z otrokom so se zmožne prilagoditi otrokovim lastnostim in interesom. Zmožnost zbiranja informacij je še posebej uporabna, če je funkcija pametnih igrač pomoč otroku pri osvajanju novih znanj. Igrače lahko na ta način načrtujejo lekcije in se prilagodijo hitrosti otrokovega dojemanja. Pametne igrače žal ne prinašajo le prednosti, temveč tudi nevarnosti. Prišlo je že do primerov, ko so bili pridobljeni podatki deljeni s tretjimi osebami, navaja CNBC.
 

Pametne igrače zbirajo podatke, ki bi lahko škodovali otrokom

Pametne igrače, ki se učijo skupaj z otrokom, o njih zbirajo tudi številne podatke. Sčasoma jih lahko poznajo celo bolje od njihovih staršev. Pri tem zbirajo tudi podatke, ki bi lahko v prihodnje otrokom škodovali, je svoje pomisleke glede pametnih igrač za CNBC izrazil Will.i.am, predsednik sodniške komisije World Economic Forum.

Vse igrače, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, ne predstavljajo enake stopnje nevarnosti. Veliko je odvisno od vrste igrače in njene zmožnosti zbiranja podatkov. V grobem lahko pametne igrače delimo na dve kategoriji; igrače, ki se med igro učijo o otroku, in igrače, ki so v funkciji izobraževalnega pripomočka.

Ena izmed izobraževalnih pametnih igrač je tudi ROYBI robot. Otrok se lahko prek nje uči o znanosti, jezikih in matematiki. Vanjo sta vgrajena kamera in mikrofon, zmožna pa je tudi zaznati obrazno mimiko otroka in njegove čustvene reakcije. Starši imajo pregled nad vsemi zbranimi informacijami, proizvajalec pa zagotavlja etično in odgovorno razpolaganje s podatki, je povedal Seth Bergeson, sodelavec na področju umetne inteligence in strojnega učenja na World Economic Forum.

Znani pa so tudi primeri, ko proizvajalci pametnih igrač niso poskrbeli za varnost teh naprav. Med letoma 2014 in 2017 je podjetje Genesis Toys trgu ponudilo interaktivno igračo My Friend Cayla. Ta se je pogovarjala z otrokom, pogovori pa so bili snemani. Prav tako pogovori med starši, brati in sestrami, s čimer je bilo omogočeno deljenje teh podatkov s tretjimi osebami, razlaga Bergenson.
 

Hude posledice v primeru kršenja zakona o zaščiti otrok

Zvezna komisija za trgovino je v ZDA takrat vložila več pritožb nad igračo. V Nemčiji je bila prodaja lutke naknadno povsem prepovedana. Označili so jo za prikrito vohunsko napravo in družinam naročili, da jo takoj uničijo, če jo imajo, pojasnjuje Bergenson.

Še en podoben primer je bila Mattelova igrača Hello Barbie. Zasnovana je bila za pogovor z otroki in pridobivanje informacij o njih. Na podlagi zbranih podatkov, kot so otrokov najljubši okus sladoleda ali priljubljeni hobiji, je bil ustvarjen otrokov profil.

Stephanie Wissink, višja raziskovalna analitičarka in direktorica potrošniške prakse pri Jefferies, je razložila, da je bila z ustvarjanjem tehnološkega profila otroka prekoračena meja zasebnosti. Kršen je bil zakon o zaščiti otrok. Igrača Hello Barbie tako ni več naprodaj.

Z razvojem umetne inteligence bo v prihodnje na trgu zagotovo na voljo tudi čedalje več pametnih igrač. Te lahko omogočijo prilagojeno komunikacijo z otrokom in hitrejši razvoj številnih veščin. Varnostni mehanizmi so še vedno v povojih. Z večanjem ponudbe takih igrač bodo naraščale tudi potrebe po varovanju zasebnosti. Tako proizvajalcem kot kupcem bo v interesu, da bo za to čim bolje poskrbljeno.