Nemčija spodbuja postavitev omrežja 5G

Nemški Telekom je konec aprila sprožil obsežno pobudo za vzpostavitev omrežja, pri čemer trdi, da bi lahko imela več kot polovica prebivalstva te države že letos številne koristi, in to zaradi tehnološke izboljšave obstoječih baznih postaj.

»S 5G imamo velike načrte. Še pred koncem letošnjega leta bomo na velikem območju Nemčije uvedli najvišje standarde mobilne komunikacije,« je dejal predsednik družbe Dirk Woessner in pojasnil, da pravkar potekajo preizkusi in širitev omrežja, pa tudi dopolnjevanje obstoječe pasivne tehnologije anten v vzporedno tehnologijo aktivnih anten.

Do leta 2025 bo tako kar 90 odstotkov ozemlja Nemčije prekrivalo omrežje 5G, ugodnosti superhitrega interneta pa bo lahko uporabljalo 99 odstotkov prebivalstva. Seveda, če se bodo do takrat opremili z napravami, pripravljenimi za novo tehnologijo.



Tisto, kar je pri vsem tem najpomembnejše, se nanaša na digitalizacijo industrije in digitalno preobrazbo našega življenja. Ker bo mogoče zelo hitro prenašanje velike količine podatkov, se utegnejo razviti pametna mesta, vsekakor pa bo to spodbuda za razvoj robotike in umetne inteligence.

Glede na izkušnje, ki si jih je človeštvo pridobilo v minulih nekaj mesecih, tudi ni nikakršnega dvoma, da se obetajo novi prodori na področju zdravstva, izobraževanja, kmetijstva in morda tudi transporta ter najrazličnejših storitev, ki so zastale zaradi izbruha virusa.
 

Nova generacija interneta je bistvenega pomena 

Prav med pandemijo je postalo še bolj jasno, kako bistvena bo nova generacija interneta. Tukaj ne gre samo za hitrost, temveč veliko bolj za kakovost prenosa podatkov z bistveno manjšim zastojem (ki se bo s sedanjih 100 zmanjšal na eno milisekundo). Oboleli bodo lahko dobili zdravniško diagnozo, ne da bi morali zaradi tega iti v ambulanto, zdravila in druge nujne potrebščine bodo na vse mogoče naslove razvažali droni in vozila brez voznikov. Ko se bo novo omrežje ustalilo, bi bilo lahko izobraževanje na daljavo bolj kakovostno, opravljanje številnih del pa bistveno bolj varno.

Četrta industrijska revolucija je tako rekoč odvisna od omrežja 5G, ki bo po mnenju številnih strokovnjakov do leta 2035 odprlo prostor za povečanje globalnega gospodarstva za 12.300 milijard dolarjev in odprtje najmanj 22 milijonov novih delovnih mest.

Vse to je slišati še toliko bolj privlačno v trenutku, ko se strahovito hitro povečuje brezposelnost, izzvana s pandemijo, in ko vsa gospodarstva sveta preračunavajo, kako globoko bodo zdrsnila v primanjkljaje, če ne bo del družbe pripravljen tvegati okužbe.
Prav zaradi zavedanja o pomenu velikega skoka v peto generacijo interneta Kitajska ne čaka, da bo koronavirus izginil, temveč že zdaj, še preden bodo odpravili vse omejitvene ukrepe, odločno gradi novo mrežo.

Trije državni telekomunikacijski operaterji (Mobile, Telecom in Unicom) so sklenili blizu 10 milijard dolarjev vredne pogodbe za uvedbo 5G. Po sedanjih podatkih naj bi do konca leta skupno porabili 25,5 milijarde dolarjev za nakup opreme za okoli 500 postaj, potrebnih za vzdrževanje novega omrežja na območju celotne države.


Blizu 90 odstotkov teh pogodb so sklenili s Huaweiem in ZTE, samo 10 odstotkov pa s švedskim Ericssonom. Nokia, ki je lani na kitajskem trgu ustvarila okoli osem odstotkov svojega skupnega zaslužka, je izgubila vse možnosti, da bi postala del te zgodbe, kar bo zagotovo vplivalo ne le na njen položaj v novem valu kitajske digitalizacije, temveč tudi na odnose med azijsko silo in Evropsko unijo, ki pri pristopu na trge vse bolj odkrito zahteva recipročnost.

Po drugi strani je Ericssonu uspel skok naprej, a ne toliko na kitajskih tleh (kjer je pričakoval večji zalogaj, kot si ga je zagotovil), temveč predvsem na evropskem trgu, kjer je sklenil sporazume o gradnji infrastrukture za 5G s komunikacijskimi družbami Velike Britanije (British Telecommunication PLC), Nizozemske (VodafoneZiggo), Grčije (Cosmote), Madžarske (Magyar Telekom) in celo Finske (Erillisverkot Group).


Prav pred prihodom koronavirusa na evropska in ameriška tla ni bilo razčiščeno naslednje vprašanje: koliko se morajo oziroma smejo ZDA in EU odpreti za Huawei in ali je ta kitajski tehnološki magnat res simbol geopolitične zarote, ki jo nadvse skrbno izvaja azijska sila, ko s svojimi prsti sega v osrednji živčni sistem nove digitalne ureditve?

Tekmovalnost na tem področju se je še zlasti zaostrila v odnosih med Kitajsko in ZDA. V nekem trenutku se je zdelo, da bi utegnila Evropa postati izpostavljena fronta njihovega medsebojnega obračunavanja, kajti medtem ko je predsednik Donald Trump od evropskih zaveznikov zahteval, naj za nobeno ceno Huaweia ne sprejmejo kot partnerja pri vzpostavljanju novega omrežja, so kitajski funkcionarji (z vse bolj agresivnimi veleposlaniki vred) evropskim državam že kar odkrito grozili z gospodarskimi in trgovinskimi posledicami, če bodo za tehnologijo in opremo te družbe zaprle svoja vrata.