Nemčija si želi tehnološkega primata s pomočjo 5G

Narejeno v Nemčiji je še do nedavna veljalo kot sinonim za tehnološko dovršenost. Če potrošnik ni imel posebne afinitete do kakšne nenemške blagovne znamke, je iz varnostnih razlogov posegel po nakupu v Nemčiji narejenega ali vsaj v Nemčiji načrtovanega izdelka. A ko je leta 2015 prišlo na dan, da so nemški avtomobilski proizvajalci goljufali pri učinkovitosti dizelske tehnologije, se je ta ugled močno zamajal.

Ob tehnološkem vzponu Kitajske, je postajalo vse bolj očitno, da Nemčija v tehnologijah, ki so danes in bodo v prihodnje ključne za ustvarjanje gospodarske rasti, ne koraka skupaj z vodilnimi. Električni avtomobili, avtonomna vožnja, pametne tovarne, digitalizacija proizvodnih procesov, javnih servisov... Na vseh teh področjih Nemčija lovi zaostanek za ZDA, Kitajsko, Južno Korejo, Japonsko in še kom. Na lestvici po kapitalizaciji največjih globalnih igralcev s področja sodobnih tehnologij nemških podjetij ni najti.

A to naj bi se spremenilo s pomočjo tehnologije 5G. Tako v Berlinu kot v gospodarstvu si od uvedbe nove tehnologije, ki praktično omogoča prenos podatkov v realnem času in tako napoveduje še neslutene uporabne možnosti, izjemno veliko obetajo. Tako bo na primer mogoče na daljavo opravljati operacije, vzpostaviti avtonomno vožjo vozil v prometu, v proizvodnih podjetjih pa si obetajo na primer učinkovitejše načrtovanje posameznih proizvodnih faz.

Nemška agencija za telekomunikacije je pred letom dni na avkciji razdelila prve frekvence za tehnologijo 5G. Pridobili so jih trije stari operaterji Deutsche Telekom, Telefonica in Vodafone ter novince 1&1 Drillisch. Za frenkvence so skupaj odšteli 6,55 milijard evrov.


Največ si od hitrejšega prenosa podatkov za zdaj obetajo podjetja. Nemško gospodarstvo si že več let prizadeva državo spodbuditi k digitalizaciji, da bi tako smeli načrti zvezne vlade o industrializaciji 4.0 tudi dejansko zaživeli. Podjetja se pogosto pritožujejo, da internetno omrežje v Nemčiji ni dovolj zmogljivo za potrebe tehnoloških procesov, ki so vse bolj odvisni od hitrega in obsežnega prenosa podatkov.

Podjetja zdaj računajo, da bo mogoče hitro in enostavno robotizirati proizvodnjo, povezati različne lokacije s prenosom podatkov v realnem času in tako optimizirati vsak korak. Deutsche Telekom napoveduje, da bo že do konca leta 2025 dostop do 5G omrežja omogočil 99 odstotkom prebivalcev in da bo z novim omrežjem pokritega vsaj 90 odstotkov ozemlja. A njegovi naročniki naj bi že do konca tega leta imeli dostop do 5G omrežja, četudi v izjemno omejenem obsegu.
 

5G kot prvovrstno varnostno vprašanje

A če so na eni strani pričakovanja glede prednosti, ki jih prinaša nova tehnologija visoka, se hkrati pojavljajo varnostno-politična vprašanja. Ko je Nemčija napovedala začetek vlaganj v omrežje 5G, se je zapletla v spor z ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je skušal Nemčijo prisiliti v prepoved uporabe Huaweijeve tehnologije pri vzpostavitvi omrežja, saj da kitajske oblasti preko Huaweia vohunijo v tujini. V nasprotnem bi ZDA Nemčiji odtegnila dostop do obveščevalnih podatkov, ki si jih državi zdaj izmenjujeta.

Nemčija kljub grožnjam ZDA Huaweiu ni neposredno prepovedala sodelovanja pri izgradnji omrežja, je pa v področno zakonodajo vnesla popravke, ki vladi praktično omogočajo neke vrste veto, če slednja oceni, da tehnologija nekega ponudnika omogoča zlorabo. Ker je status Huaweia v Nemčiji nejasen, je Telefonica že sporočila, do bo ključno tehnologijo dobavil švedski Ericsson, podobno pa je pričakovai tudi pri drugih operaterjih.
 
Vzdušje v državi je, tudi zaradi korona krize, ki je med drugim pokazalo, da je Nemčija močno odvisna od dobav zaščitne opreme od ene same države - Kitajske -, naklonjeno tovrstnim omejitvam. Pa čeprav je kanclerka Angela Merkel dejala, da »Lex Huawei« ne bodo sprejemali. Odločitev o izločitvi Huaweija iz izgradnje omrežja 5G bo bržčas imela za posledico podražitev in podaljšanje časa vzpostavitev omrežja. Kot opozarjajo telekomunikacijski strokovnjaki, so evropski in ameriški proizvajalci opreme dražji od Huaweia. Kolikšna bo končna cena vzpostavitve omrežja, si v Nemčiji nihče ne upa napovedati.
 

Protesti proti novim antenam

Vzpostavitev omrežja 5G v primerjavi z obsoječim omrežjem terja tudi bistveno gostejšo mrežo anten. Razlog tiči v dejstvu, da imajo višje frekvence krajši doseg, kar pomeni, da je zadovoljivo pokritost mogoče doseči le z več antenami. Po državi se tako že vrstijo protesti proti postavljanju dodatnih anten, hkrati pa ne le prebivalci, ampak tudi lokalne oblasti same od vlade zahtevajo zagotovila, da nova tehnologija ne bo negativno vplivala na zdravje ljudi.

V Zveznem uradu za zaščito pred sevanji (BfS) pojasnjujejo, da bodo opretarejem pri vzpostavljanju omrežja 5G sprav na voljo frekvenčna območja, ki jih uporabljajo že danes. »Vpliv elektromagnetnega sevanja mobilnega omrežja na zdravje ljudi je dobro raziskano. Določene so mejne vrednosti, ki zagotavljajo, da negativnih učinkov ni,« odgovarja predsednica urada Inge Paulini. A hkrati dodaja tudi, da vpliv višjih frekvenc na zdravje ljudi še ni dovolj raziskan, zato bodo v drugi fazi izgradnje omrežja 5G temu namenili posebno pozornost.