Ne pozabite, zavarovalniške goljufije so kazniva dejanja

V nekaterih državah imajo zavarovalnice specialne preiskovalne enote, ki obravnavajo primere, kjer obstaja sum prevare. Večina preiskovalcev je nekdanjih kriminalistov, ki imajo prakso v preverjanju in zbiranju dokazov, zasliševanju osumljencev in prič. »Takšne enote so nujno potrebne, če se želimo boriti proti težjim prevaram,« meni Per Norstrom, izvršni direktor neprofitne organizacije Larmtjänst, ki se bojuje porti prevaram v zavarovalništvu.

V Triglavu, naši največji zavarovalnici, pa pojasnjujejo, da imajo vzpostavljeno tudi sodobno računalniško orodje, ki na podlagi različnih indikatorjev pomaga pri identifikaciji sumljivih škodnih primerov. »Pomembno vlogo imajo zavarovalniški cenilci, ki sumljive okoliščine pogosto zaznajo že ob reševanju škodnih primerov in jih sporočijo strokovni službi SPORP. Pri preiskavah sumov prevar, povezanih s prometnimi nesrečami oziroma avtomobilskimi zavarovanji, uporabljamo sodobna orodja za diagnostiko vozil, s terenskimi poizvedbami pridobivamo dodatne podatke o okoliščinah nastanka škodnih dogodkov, po potrebi pa se v postopek vključijo še drugi strokovnjaki ali izvedenci.«

Prakse iz tujine kažejo, da je razširjenost goljufij v veliki meri povezana z osveščenostjo zavarovancev o tem, da so goljufije kaznivo dejanje in da zvišujejo premije za vse.« Večina zavarovancev se ne zaveda, da gre pri zavarovalniških goljufijah dejansko za kazniva dejanja. V Sloveniji je za zavarovalniške goljufe zagrožena kazen do enega leta zapora, če je dejanje samo načrtovano in še ni bilo izvedeno (če na primer storilec zavarovalnici navede lažne podatke ali lažno prikaže škodni dogodek). Če je do goljufije že prišlo, to pomeni, da je oseba že vložila lažno prijavo škodnega dogodka, lahko storilca doleti do tri leta zapora. Če je zavarovalniška goljufija storjena v hudodelski združbi, pa je posameznik lahko kaznovan z do deset let zapora.«