Manjših zavarovalniških prevar ne bodo iskali sistemsko

Prometna nesreča pri Kranju. Foto: Pu Kranj

Pri sklepanju zavarovanj in zahtevanju odškodnine prek aplikacij je še težje preveriti resničnost navedb.

Zavarovalnice so pri odkrivanju prevar iz leta v leto bolj uspešne. Izziv ostaja škoda, ki je prijavljena kot posledica kraje telefonov in osebnih računalnikov. Študija mednarodnega zavarovalniškega združenja (GDV) je zaključila, da se več kot polovica kraj elektronike, na podlagi katerih so bile izplačane odškodnine, v resnici ne bi mogla zgoditi, zato sumijo, da so zahtevki vsaj do določene mere neresnični.

V Skandinaviji po besedah Pera Norstorma, izvršnega direktorja neprofitne organizacije Larmtjänst narašča delež goljufij, ki jih izvajajo podjetja. »Ta škoda je velika. Navajajo lažno škodo na opremi, krajo računalnikov in na podlagi tega prikažejo izgubo v poslovanju podjetja, netijo lažne požare. Pogosto to počnejo, ko gre podjetjem slabše. Ko preiskovalci pogledajo računovodske izpise in vidijo, da je podjetje pred dogodkom prenehalo biti dobičkonosno, je to običajno znak za alarm. Imamo tudi primere, ko nekdo kupi podjetje, ki je v preteklem letu dobro poslovalo, v novem letu pa mu ne gre dobro, ker v resnici sploh ne posluje več, a tega se v računovodskem izkazu za tekoče leto to še ne vidi. Iz podjetja odpeljejo vse, kar je vrednega, recimo tovornjake in viličarje, in jih prodajo na Bližnjem vzhodu. Prijavijo krajo ali požar in poskušajo dobiti denar od zavarovalnic. Včasih jim tudi uspe.«
 

Narašča delež goljufij podjetij ... in na spletu


Pri sklepanju zavarovanj in zahtevanju odškodnine prek aplikacij je težje preveriti resničnost navedb. Recimo, nekdo sklene zavarovanje za čoln, ki ga v resnici nima. Pošlje fotografijo čolna, ki ni njegov, čez tri mesece pa ta čoln potone. Prek spleta je veliko lažje prevarati zavarovalnico, kot če se moraš pogovarjati v živo z zavarovalniškim agentom. Ker v prihodnosti lahko pričakujemo enotnejši evropski trg, s tem pa torej tudi možnost zavarovanja pri tujih zavarovalnicah, ki ne poslujejo v naši državi, sogovornik pričakuje, da bo število prevar naraščalo, saj bo možnosti, da zavarovalnica odkrije goljufije, manj.
Pri sklepanju zavarovanj in zahtevanju odškodnine prek aplikacij je težje preveriti resničnost navedb. Recimo, nekdo sklene zavarovanje za čoln, ki ga v resnici nima.

»Manjše prevare, recimo v vrednosti tisoč evrov, bodo ostale pod radarjem, saj se zavarovalnicam ne bo izplačalo preiskovati oddaljenih primerov.« Kljub temu se zavarovalnice po besedah našega sogovornika ne smejo izogibati poslovanju prek spleta, saj mladi pač pričakujejo, da bodo vse postorili prek telefona.

Razlik med državami je veliko. Severne, nordijske države so pri boju s prevarami v zavarovalništvu zelo napredne, verjetno najboljša pa je Velika Britanija. »V policiji imajo oddelek, ki se ukvarja samo s prevarami v zavarovalništvu. Delovanje oddelka plačuje združenje zavarovalničarjev. Mislim, da takšnih oddelkov druge države ne poznajo. Prevare v zavarovalništvu imajo običajno zelo nizko prioriteto pri reševanju zadev pri policiji.« Na Otoku imajo tudi nacionalni register odškodninskih zahtevkov, kjer so zavedeni vsi zahtevi, na podlagi tega pa je mogoča podrobna analitika, ki opozarja na odstopanja in s tem na morebitne prevare. »Tudi nordijske države ga imajo, a razlika je v tem, da v določenih registrih ne moreš opravljati analitike. Razlog je v uredbi o varstvu osebnih podatkov GDPR, ki otežuje izmenjavo podatkov med različnimi zavarovalnicami. Kljub temu pa GDPR govori o tem, da je podjetjem dovoljeno deliti podatke, če sumijo, da je druga stran prizadeta z nezakonitim ravnanjem. Vendar nacionalne države GDPR uredbo interpretirajo vsaka po svoje in imajo glede deljenja podatkov mešane politike. To pomeni, da kar je praksa v Veliki Britaniji, ni na Švedskem, kjer so GDPR uredbo prenesli v močnejši verziji.«

Več iz rubrike