NASA se pripravlja na kolonizacijo Lune; graditi začenja prvo mobilno omrežje

Mobilno omrežje naj bi se uporabljalo kot nadomestek za radijske komunikacije. Uporabniki bodo prvi lunarni kolonizatorji, ki nameravajo stopiti na površje Zemljinega satelita leta 2028, sporoča ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave NASA. 
 
Medtem ko ponekod na Zemlji še vedno ni visokokakovostne pokritosti mobilnega omrežja 3G, NASA namerava ustvariti prvo omrežje 4G na Luni, nato pa ga eventualno nadgraditi v 5G. 
 

NASA sicer sklepa tudi druge pogodbe v okviru projekta kolonizacije Lune. Njihov skupni znesek je ocenjen na 370 milijonov dolarjev. Večinoma gre za podjetja, ki delujejo na področju robotike, proizvodnje električne energije, kriogenega zamrzovanja itd.

Nokijin laboratorij Bell Labs je prejel dobrih 14 milijonov dolarjev. To podjetje bo za Zemljinem satelit razvilo omrežje 4G. Omrežje bo zagotovila boljšo in stabilnejšo komunikacijo s kolonialisti kot radiokomunikacija, pravijo v podjetju.
 
Oprema bo nekoliko drugačna kot za zemeljske potrebe. Gre za posledico ekstremnih temperatur, neposredne sončne svetlobe in razlike v ozračju.

Jeff Bezos načrtuje pristanek na Luni leta 2024

 
Ameriško letalsko podjetje Blue Origin, ki ga je ustvaril izvršni direktor Amazona Jeff Bezos, je nedavno razkrilo posnetke vesoljskega plovila, ki bi na Luni lahko pristalo leta 2024.
 
Bezos osebno je prototip predstavil javnosti. V svojem govoru je podjetnik poudaril, da se veseli ne le pristanka na Luni, temveč tudi ustvarjanja vesoljskih kolonij v zemeljski orbiti.


Vesoljska ladja je zasnovana za delo s posadko ali brez nje in lahko prevaža tovor do 6,5 tone, vključno s štirimi avtonomnimi roverji ali letečim odrom za vrnitev vozil na Zemljo. Modul pa je občutno večji od vseh, ki jih je NASA uporabljala do zdaj. 
 
Bezos sicer ni navedel datuma izstrelitve, je pa poudaril, da bi Blue Origin v sodelovanju z NASO leta 2024 lahko pristal na Luni.
 
Danes je Luna privlačnejša za raziskovalce in kolonizatorje, kot je bila v času astronavta Neila Armstronga, saj so znanstveniki ugotovili, da je na njeni površini voda, ki jo lahko pijemo ali predelamo v gorivo.