Drobni tisk PKP5: Davka na nepremičnine se vlada ne bo lotila

Področje obdavčitve nepremičnin ostaja neurejeno in neusklajeno, saj tudi sedanja vlada opušča uvedbo novega davka na nepremičnine.
Fotografija: Stroka poudarja, da je davek na nepremičnine nujen, vendar vlade do zdaj niso vztrajale in naredile korak za drugačno obremenitev državljanov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Stroka poudarja, da je davek na nepremičnine nujen, vendar vlade do zdaj niso vztrajale in naredile korak za drugačno obremenitev državljanov. FOTO: Jure Eržen/Delo

V gradivu za peti paket ukrepov za blažitev in odpravo posledic epidemije (PKP5) smo opazili zapis, da sedanja vlada ne načrtuje uvedbe davka na nepremičnine. Stroka sicer opozarja, da področje obremenitve lastnikov nepremičnin ni smiselno urejeno, medtem pa nam na ministrstvu za finance do včeraj niso potrdili, ali v svojem mandatu dokončno odstopajo od reforme obdavčitve nepremičnin.

Nepremičninskega davka se prejšnje vlade niso zares lotile, čeprav je ta potreben in bo dobrodošel, opozarjajo nepremičninski strokovnjaki. Zadnjih deset let so različne vlade pripravile osnutke zakona, analize davčnih stopenj in predvidevale višino izkupička davka, vendar dlje od tega ni šlo. Davek je bil napovedan celo za leto 2020, po besedah prejšnjega premiera Marjana Šarca pa nato ni bilo ne politične volje ne primerne sestave vlade, ki bi bila zakon sposobna sprejeti.
 

Politično vprašanje


V petem zakonskem paketu ukrepov (PKP5) je tudi vlada Janeza Janše jasna, da reforme obdavčitve nepremičnin ne namerava izvesti v preostanku mandata. Tako je zapisano med obrazložitvami posameznih členov, odziv pristojnega ministrstva pa še čakamo.


Davek na nepremičnine sicer ni del sedanje koalicijske pogodbe, zato stališče vlade ni veliko presenečenje, pravi Boštjan Udovič z zbornice za poslovanje z nepremičninami pri gospodarski zbornici. Hkrati poudarja, da imamo v Sloveniji močno razdrobljeno lastništvo nepremičnin; lastniki so tako stari kot mladi. Davek bi obremenil veliko prebivalstva in je kot tak nehvaležen za predlagatelje, saj bi vplival na potencialne volivce. Zaradi tega je priprava zakona hkrati tudi pomembno politično vprašanje, ne zgolj reševanje davčno-nepremičninske problematike, pravi Udovič.
 

Davek na nepremičnine je nuja


Nad tem, da nepremičninski davek tudi v času sedanje vlade ne bo uveden, niso presenečeni niti v Slovenskem združenju za nepremičnine Fiabci Slovenija. Generalni sekretar združenja Gregor Gerbec opozarja, da je ključna težava ureditve še vedno neenakomerno obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča med občinami. Te namreč nimajo enotnih meril za obračunavanje nadomestila.

Ključna težava trenutne ureditve so še vedno neenakomerno obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča med občinami. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ključna težava trenutne ureditve so še vedno neenakomerno obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča med občinami. FOTO: Jure Eržen/Delo
Tudi Udovič opozarja, da je nepremičninski davek, kljub političnim oviram, potreben iz več razlogov. Sedanje nepremičninsko lastništvo je v primerjavi z drugimi državami bistveno premalo obremenjeno, tako kot Gerbec pa je prepričan tudi, da so trenutne obremenitve neurejene in neusklajene po državi. Ravno zato je dobrodošel enoten transparentni davek, ki vključuje celotno področje nepremičnin. Ta lahko hkrati deluje tudi kot namenski vir za gradnjo stanovanj, kar so na zbornici za poslovanje z nepremičninami že predlagali.

Na koncu ne gre zanemariti učinka davka na trg nepremičnin. Številna stanovanja po Sloveniji so prazna, saj je za zdaj relativno poceni biti lastnik praznega stanovanja in zgolj čakati na zvišanje cen, pravi Udovič in dodaja: »Z uvedbo davka na nepremičnine bi lastnike prisilili v razmislek, ali se izplača biti lastnik praznega stanovanja. To lahko pozitivno vpliva tako na število stanovanj na najemniškem trgu kot na prodajo nepremičnin.«
 

Presenečeni na uradu za množično vrednotenje


Čeprav se zakonska podlaga nepremičninskega davka ne spreminja, je bil v zadnjih desetih letih narejen velik napredek na področju množičnega vrednotenja nepremičnin, sedanje razmere opiše Udovič. Množično vrednotenje je podlaga za izvajanje nalog zakona nepremičninskega davka, saj se davek odmeri na osnovi državne ocene nepremičnin.
Številne nepremičnine v Sloveniji so prazne saj se splača zgolj sedeti na nepremičnin in čakati, da cene rastejo. To bi spremenil davek na nepremičnino. FOTO: Jure Eržen/Delo
Številne nepremičnine v Sloveniji so prazne saj se splača zgolj sedeti na nepremičnin in čakati, da cene rastejo. To bi spremenil davek na nepremičnino. FOTO: Jure Eržen/Delo


Poročali smo že, da peti paket ukrepov umika javno dostopne evidence vrednotenja nepremičnin, kar skrbi nepremičninsko stroko. Urad za množično vrednotenje nepremičnin svoje modele vrednotenja nepremičnin nenehno izboljšuje, hkrati pa pravijo, da njihove ocene zaradi povečane natančnosti vse pogosteje uporabljajo banke, zavarovalnice, notarji in številni drugi. Po neuradnih informacijah so tudi na uradu presenečeni glede odločitve vlade o umiku javnih evidenc.

Več iz rubrike