Zagreb: Naložba v nove tehnologije vodi v gospodarsko rast
Nedavno je v Zagrebu potekala konferenca »Dan industrije«, ki jo je organiziralo Hrvaško združenje delodajalcev (HUP).
Odpri galerijo
Predsednik združenja, Mihael Furjan je poudaril, da lahko le naložbe v nove tehnologije omogočijo ustvarjanje izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Kar nato vodi v pospešeno rast gospodarstva. Varno gospodarsko rast in uporabo novih tehnologij skozi četrto industrijsko revolucijo lahko omogoči le zanesljivo in predvidljivo okolje, so povedali poznavalci.
Marin Bek iz hrvaškega startupa Ascalija, pravi, da ni rečeno da bo digitalizacija vsem podjetjem povečala produkcijo. Najprej bo dala več informacij iz samega procesa proizvodnje. Meni še, da bo vsako podjetje moralo oceniti, kaj je zanje v določenih situacijah najbolj optimalno.
Galošić sicer meni, da je digitalizacijo težko natančno opredeliti. Gre namreč za večdimenzionalni proces, zato si je treba bolj prizadevati odpraviti vrzel med starim in novim.
Četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, je nastala zaradi potreb po izboljšavah v industriji. Poleg boljšega pregleda nad stroški in večje učinkovitosti, prinaša tudi druge prednosti. Omogoča reševanje kompleksnejših problemov, hkrati pa so inovacije hitreje vpeljane.
Najprej morajo podjetniki spremeniti svojo miselnost in sprejeti nove tehnologije in sodobne poslovne modele, so se strinjali udeleženci konference.
Po mnenju Kristiana Krpana je na Hrvaškem največja težava, ker so velika podjetja pogosto zanemarjena v primerjavi z malimi in srednje velikimi podjetji.
Zdi se mu da država zgrešeno deli pomoč podjetjem, da bi olajšala prehod na digitalizacijo. »Trenutno smo v situaciji, ko je razlika med manjšimi in večjimi podjetji zelo majhna,« je prepričan Krpan. Dodal je še, da je produktivnost med velikimi hrvaškimi podjetji štirikrat nižja kot v podobnih podjetjih v Nemčiji. To pa vpliva na plače in na delavce.
Nataša Ćurić Martinčević iz Apsolona je, po pisanju Poslovnega dnevnika, na konferenci povedala, da so skladi Evropske unije odlična priložnost za financiranje novih tehnologij. Pri tem pa je poudarila, da ima Hrvaška v naslednjih sedmih letih na voljo skoraj 24 milijard evrov. zato bi bilo dobro ustvariti mehanizme, da bi lahko porabili čim več tega denarja.
Duško Radulović iz Sensuma vidi priložnost za zmanjšanje stroškov, v poznavanju in upravljanju ogljičnega odtisa. »Zavarovalnice imajo dražje premije za hiše bližje morju zaradi poplav. Že v tem se vidijo gospodarski učinki podnebnih sprememb,« je dodal Radulović. Meni še, da bo industrija v prihodnjih letih zahtevala krožno gospodarstvo in energetsko učinkovitost.
Digitalizacija, kjer je smiselno
»V industriji 4.0 smo že dolgo časa in smo primerljivi z evropskimi podjetji,« je povedal Sergio Galošić. Kot izvršni direktor hrvaškega podjetja Klimaoprema ima z vpeljevanjem digitalizacije že kar nekaj izkušenj. »Digitalizacija nam je omogočila 25- odstotno rast in večjo konkurenčnost,« je povedal. Pravi še, da ni treba digitalizirati vsega, ampak le procese, za katere je to smiselno.Marin Bek iz hrvaškega startupa Ascalija, pravi, da ni rečeno da bo digitalizacija vsem podjetjem povečala produkcijo. Najprej bo dala več informacij iz samega procesa proizvodnje. Meni še, da bo vsako podjetje moralo oceniti, kaj je zanje v določenih situacijah najbolj optimalno.
Najprej je treba sprejeti nove tehnologije
Galošić sicer meni, da je digitalizacijo težko natančno opredeliti. Gre namreč za večdimenzionalni proces, zato si je treba bolj prizadevati odpraviti vrzel med starim in novim.
Četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, je nastala zaradi potreb po izboljšavah v industriji. Poleg boljšega pregleda nad stroški in večje učinkovitosti, prinaša tudi druge prednosti. Omogoča reševanje kompleksnejših problemov, hkrati pa so inovacije hitreje vpeljane.
Najprej morajo podjetniki spremeniti svojo miselnost in sprejeti nove tehnologije in sodobne poslovne modele, so se strinjali udeleženci konference.
Produktivnost v hrvaških podjetjih štirikrat nižja kot v nemških podjetjih
Po mnenju Kristiana Krpana je na Hrvaškem največja težava, ker so velika podjetja pogosto zanemarjena v primerjavi z malimi in srednje velikimi podjetji.
Zdi se mu da država zgrešeno deli pomoč podjetjem, da bi olajšala prehod na digitalizacijo. »Trenutno smo v situaciji, ko je razlika med manjšimi in večjimi podjetji zelo majhna,« je prepričan Krpan. Dodal je še, da je produktivnost med velikimi hrvaškimi podjetji štirikrat nižja kot v podobnih podjetjih v Nemčiji. To pa vpliva na plače in na delavce.
»Treba je zagrabiti priložnost«
Nataša Ćurić Martinčević iz Apsolona je, po pisanju Poslovnega dnevnika, na konferenci povedala, da so skladi Evropske unije odlična priložnost za financiranje novih tehnologij. Pri tem pa je poudarila, da ima Hrvaška v naslednjih sedmih letih na voljo skoraj 24 milijard evrov. zato bi bilo dobro ustvariti mehanizme, da bi lahko porabili čim več tega denarja.
Duško Radulović iz Sensuma vidi priložnost za zmanjšanje stroškov, v poznavanju in upravljanju ogljičnega odtisa. »Zavarovalnice imajo dražje premije za hiše bližje morju zaradi poplav. Že v tem se vidijo gospodarski učinki podnebnih sprememb,« je dodal Radulović. Meni še, da bo industrija v prihodnjih letih zahtevala krožno gospodarstvo in energetsko učinkovitost.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost