V nadaljevanju preberite:

Naključno odkrite tehnologije, ki so spremenile naš svet, so denimo rentgenski aparati, mikrovalovke, dinamit in penicilin. Srečno odkritje znanstvenikov z zasebne ameriške univerze Drexel ima dobre možnosti, da se uvrsti ob bok prej omenjenim tehnologijam in spremeni način, kako napajamo naš svet. Odkrili so namreč novo kemično fazo žvepla pri izmuzljivih litij-žveplovih baterijah, ki zaustavlja razgradnjo baterij.

To pomeni, da bi bile nove litij-žveplove baterije približno trikrat zmogljivejše v primerjavi z enako težkimi litij-ionskimi baterijami. Ali drugače povedano, litij-žveplove baterije bi lahko ponudile enako zmogljivost za le tretjino teže enakovredne litij-ionske baterije. Si predstavljate potencial, ki ga lahko ponudi takšna baterija?

Kot pri večini naključnih odkritjih, znanstveniki sicer še niso ugotovili, kaj se dejansko dogaja. Vendar lahko si predstavljamo, kako zelo bi tovrstne baterije pospešile industrijo električnih vozil in na splošno vse panoge, ki so za zdaj še odvisne od klasičnih litij-ionskih baterij. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako zelo bi nam to pomagalo tudi v boju proti podnebnim spremembam.

Kako so znanstveniki prišli do tega revolucionarnega odkritja? Kakšne težave imamo s trenutnimi litij-ionskimi baterijami? Kakšen potencial imajo nove litij-žveplove baterije in kaj vse obljubljajo?