Vrnitev psihedelične droge LSD v mikrodozah

Praksa tako imenovanega mikrodoziranja, ki pomeni jemanje približno desetine normalnega rekreativnega odmerka ene od psihedeličnih drog – približno 10 mikrogramov LSD ali 0,2–0,5 grama gob, običajno enkrat na tri ali štiri dni –, je zdaj deležna tudi zanimanja znanosti.

Uporaba psihedeličnih sredstev, kot so LSD in čudežne gobe, vsekakor ni nič novega, vsi vemo, da sta jih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nekajkrat vzela celo Steve Jobs in Bill Gates. Danes je drugače predvsem to, da se mikrodoziranje s psihedeliki, enako kot z že dlje časa razširjenimi tako imenovanimi pametnimi drogami (zdravila Aderal, Ritalin, nootropiki), ne uporablja več le za doseganje občutka zadetosti, globljih ravni podzavesti, sproščanja ipd.


Ob tako majhnih količinah psihedeličnih drog takšni učinki sploh niso mogoči, vsekakor pa jih ni pri uporabi pametnih drog – to so odobrena farmacijska sredstva za bolne ljudi, ki jih za izboljšanje svojih psihičnih zmogljivosti jemljejo zdravi. Aderal je, recimo, zdravilo za motnje pozornosti in hiperaktivnosti, predvsem onstran luže pa tudi v Evropi in Sloveniji pa ga uporabljajo mladi profesionalci: programerji, pravniki, matematiki, inženirji, zdravniki idr., za doseganje večje učinkovitosti: zbranosti, pomnjenja, reševanja kompleksnih problemov in budnosti pri delu in študiju.

Uporaba pametnih drog se širi v EU

Uporaba pametnih drog je v razmahu že vsaj desetletje in je tako že dlje časa predmet znanstvenih in etičnih preučevanj. Barbara Sahakian, nevroznanstvenica na Univerzi Cambridge, je za revijo Nature dejala, da bi bilo treba zaradi povečane uporabe zdravil za spodbujanje kognicije pri zdravih ljudeh, kar priča o novem življenjskem slogu, začeti etično razpravo na to temo.

Glede na globalno anketo o uporabi drog (GDS) je pametne droge leta 2017 že vsaj enkrat vzel vsak tretji Američan, v Evropi v povprečju že vsak šesti, pri čemer se je število uporabnikov v dveh letih najbolj povečalo prav na stari celini. Prednjači Francija, kjer je uporaba zrasla s tri na 16 odstotkov anketiranih, ki so v preteklem letu vsaj enkrat vzeli pametno drogo, sledi Velika Britanija, kjer se je število uporabnikov med letoma 2015 in 2017 povečalo s pet na 23 odstotkov. V Evropi je glede na omenjeno anketo največ uporabnikov na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Belgiji.

LSD vzbudi zanimanje svetovnih medijev
 

Lani in letos pa se zdi, da uporabniki raje kot pa farmacijskih sredstvih posegajo po drogah, kot so LSD in čudežne gobice, a v izjemno majhnih količinah, čemur pravijo mikrodoziranje. Uporabniki na različnih forumih, kjer objavljajo svoje dnevnike jemanja mikrodoz LSD in gobic, občutijo povišano raven energije, tako fizične kot mentalne, zvišano koncentracijo, bolje prepoznavajo vzorce in povezujejo različne ideje in informacije, so bolj učinkoviti in komunikativni ter imajo boljše socialne stike, pri tem pa so prepričani, da vse skupaj etično ni nič bolj sporno kot redno pitje kave s kofeinom.

»Tipičen profil uporabnika je 'uber pameten dvajsetinnekajletnik', ki ga zanima, ali mu bo mikrodoziranje pomagalo pri reševanju tehničnih izzivov, s čimer bo povečal svojo inovativnost. Gre za izjemno bolj zdravo alternativo Aderalu,« je za revijo Rolling Stones, ki je prva objavila članek o mikrodoziranju, leta 2015 dejal James Fadiman. Po tem članku je medijsko zanimanje za mikrodoziranje izjemno naraslo, objavljenih je bilo že na stotine člankov le v angleško govorečem svetu, skupnost mikrodoziranje na reddit.com ima 65.000 članov, ki poročajo o svojih izkušnjah.

Večina zgodb v medijih in na forumih se osredotoča na mikrodoziranje kot sredstvo za povečanje produktivnosti, predvsem med ljudmi v tehnološkem sektorju. Kot je na konferenci dejal Fadiman, poročila o uporabi in prošnje za nasvete prihajajo od vsepovsod, največ uporabnikov pa naj bi bilo iz okrožja San Francisca; iz Silicijeve doline, tehnološke prestolnice sveta in gojišča zagonske skupnosti, kjer velja, da je vedno treba storiti več, kot se od tebe pričakuje.

James Fadiman je avtor knjige The Psychedelic Explorer’s Guide, ki velja za ultimativni priročnik in sveti gral mikrodoziranja. Na letni konferenci o psihedeličnih raziskavah leta 2011 je Fadiman prvi na svetu predstavil rezultate ankete o mikrodoziranju, ki jih je zbral od uporabnikov, ki so samo eksperimentirali.

Preporod psihedelikov
 

Glede na anketo GDS je bila uporaba mikrodoz LSD in čudežnih gobic takrat zelo redka, še do leta 2015 naj bi jih uživalo le okoli pet odstotkov anketirancev, ki so dejali, da so v zadnjem letu uporabili LSD in gobe. V poročilu za leto 2018 pa so pod drobnogled vzeli prav mikrodoziranje, saj, kot navajajo, »smo v obdobju preporoda psihedelikov«. Po njihovih podatkih naj bi leta 2017 mikrodozo vsaj enkrat vzelo 28,6 odstotka anketiranih.


Tudi v Sloveniji v Psihedeličnem društvu Slovenije ter študentskem društvu psihologijadela.com, ki ga urejajo študentje psihologije pod mentorstvom dr. Eve Boštjančič s filozofske fakultete, zaznavajo zanimanje za uporabo mikrodoz s psihedeličnimi snovmi. V omenjenem društvu so izdali priročnik za uporabo mikrodoziranja na delovnem mestu, povzet po Fadimanu.

Britanska revija Wired, ki je že večkrat poročala o uporabi in tudi sama intervjuvala uporabnike, pa navaja, da mikrodoziranje ni namenjeno le doseganju napredka na delovnem mestu, ampak se mikrodoze LSD in čudežnih gobic uporabljajo tudi za izboljšanje splošnega razpoloženja, socialnih veščin, zdravljenje depresije, motnje pozornosti in zmanjšanje kroničnih bolečin. To dokazuje tudi kopica člankov, ki so se pojavili sočasno in govorijo o prednostih psihološke terapije pod vplivom psihedelikov, predvsem pri zdravljenju travm, ki imajo s klasičnimi psihoterapevtskimi metodami zelo slabe rezultate.

Je mikrodoza zgolj placebo?
 

Teorija o koristnosti psihedelikov izhaja iz domnevnih koristnih učinkov psihedeličnih sredstev, kar je bilo med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja že predmet raziskav, s to razliko, da so raziskovalci tisti čas poročali o koristih pri veliko večjih količinah, kot pa so uporabljene danes. Stanislav Grof je sicer LSD uporabljal med psihoterapijo, a najmanjši odmerek je bil 100 mikrogramov, kar je desetkrat večja količina od današnjega mikrodoziranja. Leta 1966 so bile prepovedane vse znanstvene raziskave psihedelikov na ljudeh, njihovo raziskovanje pa je zaradi prepovedi teh drog v večini držav še danes zelo oteženo. To je tudi vzrok, da o učinkih LSD in drugih psihoaktivnih snoveh vemo še (pre)malo, še manj pa vemo o koristih jemanja mikrodoz.

Odkar je pojem mikrodoza v nekem intervjuju leta 1976 omenil oče LSD Albert Hofmann, pri čemer se je količina nanašala na 25 mikrogramov, do omenjenega Fadimanovega priročnika ne obstaja noben znan zapis o tem. Medtem ko je v zadnjem času kar nekaj znanstvenih skupin začelo raziskovati psihoaktivne snovi – med drugim slovenska dosega zelo dobre rezultate pri raziskovanju ketamina za zdravljenje depresije –, pa o mikrodoziranju še ni jasno, ali so njegovi učinki resnični ali le posledica placeba.

Raziskovalci na nizozemski fakulteti Leiden to zdaj ugotavljajo. Oblikovali so dve skupini, ena bo uživala prave čudežne gobice, druga pa tiste z učinkom placeba. Pri obeh bodo prek računalniških nalog spremljali sposobnosti, kot so spomin, reakcijski čas in kreativnost, ob rednem nekajtedenskem konzumiranju gobic. Problem te študije je, navaja Wired, da se morajo raziskovalci zanašati na ljudi iz skupnosti psihedelikov, to pa so tisti, ki so se z LSD že srečali in so zato prepričani, da tudi mikrodoziranje deluje, kar povečuje možnosti za učinek placeba, prav tako testiranja in konzumacija niso opravljeni v laboratoriju, kjer je edino mogoče zagotoviti ponavljajoče se in nadzorovano okolje.

Februarja je bila objavljena tudi sistematična študija dveh avstralskih raziskovalcev v neprofitni multidisciplinarni znanstveni publikaciji Plos, ki je pregledala raziskave, ki so v zadnjih dveh letih obravnavale mikrodoziranje.

Članek navaja, da antropološka poročila o starodavnih ljudstvih kažejo, da so številne tradicionalne kulture vključevale uporabo psihedeličnih rastlin na številnih področjih vsakdanjega življenja; snovi so bile uporabljene kot katalizator za obredne verske izkušnje, v manjših odmerkih kot afrodiziak, za zmanjševanje občutka lakote, povečevanje poguma, lajšanje bolečin in zdravstvenih tegob.

Moderne znanstvene raziskave o psihedelikih (rekreativnih količinah) glede pozitivnih učinkov dajejo različne, a zelo spodbudne rezultate, predvsem pa so si edine v tem, da psihedeliki, čeprav so prepovedani, ne povzročajo zasvojenosti in nimajo večjih fizičnih in psihičnih negativnih stranskih učinkov v obdobju enega leta. Večdesetletne študije o dolgoročnih učinkih niso bile narejene, zato ti niso znani. Vsekakor pa je, kot opozarjajo zagovorniki pozitivnih lastnosti psihedelikov, priporočljiva uporaba le v krajšem obdobju, z obveznim razmikom nekaj dni in rutinskim počitkom. Novejše raziskave potrjujejo zgodnje, tiste iz druge polovice prejšnjega stoletja, ki so trdile, da psihedeliki učinkovito pomagajo pri depresiji, anksioznosti in drugih motnjah razpoloženja. Tudi tukaj zagovorniki svetujejo zgolj uporabo z usposobljenim vodstvom.

Čeprav so, kot že rečeno, novejše raziskave o psihedelikih spodbudne in jih opravlja največ raziskovalnih skupin v Švici, kjer zdravstveni organi terapevtom že lahko podelijo dovoljenje za delo s psihedeliki, je o jemanju mikrodoz za zdaj le malo znanstvenih podatkov. Do konca leta 2018 so bili na voljo le štirje znanstveni članki in nobena klinična študija. Julija letos je bila v mednarodni znanstveni reviji Neuropsychopharmacol objavljena raziskava, temelječa na spletnem anketnem vprašalniku med 1116 uporabniki, ki je ugotovila, da uporabniki običajno mikrodoze jemljejo od dva- do štirikrat na teden, 37 odstotkov jih je jemalo zaradi povečanja storilnosti, zaznani stranski učinki so bili akutne narave, torej so se nanašali na spremenjeno psihološko stanje v urah po zaužitju. Glavni vzrok za prenehanje jemanja mikrodoz psihoaktivnih snovi je bil, da uporabniki niso čutili nobenih sprememb, zato se je tudi ta raziskava, podobno kot vse druge, končala z ugotovitvijo, da bi bilo za potrditev domneve, da z mikrodoziranjem lahko izboljšamo učinkovitost posameznika, potrebno nadaljnje preučevanje. To pa bo, dokler bo večina psihedeličnih snovi na seznamu prepovedanih drog, težko storiti.

Tako večino stvari o mikrodoziranju vemo le iz anekdotičnih virov, katerih slabost je to, da nikoli zagotovo ne vemo, kakšne snovi so uporabniki jemali ter ali so učinki resnični ali pa le posledica pričakovanja uporabnikov. Toda ali je v resnici sploh pomembno, kaj je vzrok za izboljšanje počutja – resnično delovanje mikrodoze ali placebo?