Gospodarstvu se slabo piše

Podnebne spremembe resno ogrožajo naše bivanje na modrem planetu. Če bi bili črnogledi, bi lahko ob vseh podnebnih ekstremih in požarih v amazonskem pragozdu rekli, da smo morda zadnja generacija, ki gleda propad našega doma. In gospodarstva. Z izpopolnjenim modeliranjem raziskovalci izračunavajo, kako se bo v ekonomskem smislu odigrala vsaka nadaljnja stopnja globalnega segrevanja. Njihove projekcije prinašajo ogromno negotovosti. Novo poročilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS), Univerze v Cambridgeu in Univerze v Južni Kaliforniji kaže, da bo povišanje temperatur negativno vplivalo na gospodarsko rast. Zaradi temperaturnih nihanj naj bi ameriški bruto domači proizvod (BDP) v prihodnjih 81 letih upadel za 10,5 odstotka na prebivalca, kitajski za 4,3 odstotka, evropski pa za 4,6 odstotka, je študije povzel ameriški CNBC.
Nekateri ameriški gospodarski sektorji so se »morda prilagodili višjim temperaturam«, ampak podnebne spremembe bodo vplivale na svetovno gospodarsko proizvodnjo, saj višje temperature zavirajo tako kmetijstvo kot proizvodnjo, je pokazala študija, ki jo je objavil Nacionalni urad za ekonomska raziskovanja. Znanstveniki tudi svarijo, da bo višanje povprečne temperature za 0,04 stopinje Celzija na leto do leta 2100 zmanjšalo realni svetovni BDP na prebivalca za 7,22 odstotka. Povedano drugače: če bi se svetovni BDP do leta 2100 podvojil ali prepolovil, rezultati kažejo, da bi bil realni BDP na prebivalca še vedno 7,22 odstotka nižji, kot bi bil sicer. V bližnji prihodnosti, če ne bo večjih političnih sprememb na področju okolja in če bodo emisije toplogrednih plinov še vedno naraščale, bi podnebni vpliv na globalni BDP na prebivalca presegel 2,5 odstotka oziroma 3,7 odstotka v ZDA.
 

Visoka cena

»Vztrajno naraščanje povprečne globalne temperature za 0,04 Celzija na leto povzroči znatne izgube pri proizvodnji, kar bo zmanjšalo realno proizvodnjo na prebivalca za 0,8 odstotka do leta 2030, za 2,51 odstotka do leta 2050 in za 7,22 odstotka do leta 2100,« so zapisali raziskovalci ameriškega Nacionalnega urada za ekonomska raziskovanja. Dodali so, da »empirične ugotovitve veljajo tako za revne kot za bogate in za 'vroče' ali 'mrzle države'«. To so ugotovili s pomočjo nabora podatkov iz 174 držav v letih 1960–2014. Iz tega so potegnili dva scenarija. Prvi je preizkusil vpliv podnebnih sprememb v odsotnosti okoljskih in podnebnih politik, kar pomeni, da se bo temperatura zviševala za 0,04 stopinje Celzija na leto. Drugi scenarij je nastal na podlagi pariškega sporazuma (decembra 2015), po katerem naj bi se temperatura ozračja povišala za 0,01 stopinje Celzija na leto. Po prvem scenariju naj bi BDP v ZDA padel za več kot 10 odstotkov do leta 2100, po drugem pa za 1,88 odstotka. To je posledica dejstva, da se temperature v ZDA dvigajo hitreje kot drugod po svetu, so zapisali raziskovalci; v ZDA se ozračje na leto ogreje za 0,026 stopinje Celzija, kar je nad svetovnim letnim povprečjem 0,018 stopinje Celzija.  

Če se uresniči scenarij z višjimi temperaturami, bo vpliv podnebnih sprememb v 22 industrijskih sektorjih ZDA vsako leto stal 520 milijard ameriških dolarjev. Če se uresniči blažja različica, pa bo to stalo 224 milijard dolarjev manj. Investicijska banka Morgan Stanley pravi, da so podnebne katastrofe v zadnjih treh letih ZDA stale 415 milijard dolarjev, glavnina so bili požari in orkani. V zvezni državi Teksas so leta 2017 izgube zaradi orkana Harvey znašale 125 milijard ameriških dolarjev, orkan Sandy pa je leta 2012 povzročil za okoli 71 milijard dolarjev škode.
 

Najbolj prizadeto kmetijstvo

Dvig temperature bo negativno vplival na mnoge industrije, najslabše pa jo bodo odnesle države, katerih znatni delež BDP je odvisen kmetijstva. Čezmerna vročina ali padavine ne bodo zgolj uničile pridelkov, ampak bodo kmetovalce prisilile, da opustijo kmetijska dela, prav tako bo preložena odprema hrane. Glavni ekonomist izdelovalca kmetijske opreme Deere je opozoril tudi, da povečane količine padavin lahko zmanjšajo dobiček. V ZDA, čeprav njihov predsednik zanika podnebne spremembe (pri čemer gre po stopinjah Ronalda Reagana, ki je izjavil, da drevesa bolj onesnažujejo okolje kot avtomobili, in da če si videl eno drevo, si videl vsa), kmetje čutijo podnebne spremembe. V zadnjih 12 mesecih so ZDA izkusile najbolj mokro obdobje v zgodovini; rekordne poplave so vplivale na zamudo pri saditvi koruze in soje, je v Deerovem poročilu za tretje četrtletje zapisal Luke Chandler. »Rezultat je bila povečana negotovost glede pridelave žit in poljščin,« kar je vplivalo tudi na državne ocene za letino koruze. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je 12. avgusta sporočilo, da se je proizvodnja soje v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 19 odstotkov, koruze naj bi bilo štiri odstotke manj kot lani.

Okoljski ekonomist Geoffrey Heal, profesor na Columbia Business School, je za novičnik Univerze Kolumbija pojasnil, da čeprav kmetijstvo predstavlja dokaj majhen del celotnega ameriškega gospodarstva, »bi bili lokalni učinki lahko veliki. Na srednjem zahodu ZDA je približno ducat držav, ki so zelo odvisne od kmetijstva in bi jih podnebne spremembe lahko močno prizadele.« Ponekod so že do zdaj odplaknile pridelek in živino. V Nebraski so od marca izgubili za 400 milijonov dolarjev goveda, škoda v Iowi pa je znašala 1,6 milijarde dolarjev.

Študija o ekonomskih stroških podnebnih sprememb, ki je nastala v okviru projekta COACCH pod okriljem evropske komisije, je ocenila, da bo v Evropi do leta 2080 samo v kmetijstvu vsako leto za 18 milijard evrov stroškov – predvsem zavoljo vse manjšega donosa v južni Evropi, bi pa s tehnološkimi inovacijami izpad pridelka lahko nadomestili drugod po Evropi.
 

Nekateri so že drago plačali

Pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih razmer, tako v ZDA kot v drugih državah, lahko poškodujeta tovarne, delovanje dobavne verige in drugo infrastrukturo ter motita promet. Zaradi suše bo voda dražja, kar bo verjetno vplivalo na stroške surovin in proizvodnje. Podnebna nestabilnost lahko podjetja prisili, da se spopadejo z negotovostjo glede cen virov za proizvodnjo, transport energije in zavarovanja. Nekateri izdelki bi lahko zastareli ali izgubili trg, na primer oprema, povezana s pridobivanjem premoga, ali smučanje na območju, kjer ni več snega. Dve milijardi dolarjev bi ZDA lahko izgubile z zimskim turizmom. Hitro segrevanje v gorah Adirondack bi lahko zmanjšalo sektor zimskih dejavnosti, ki predstavlja 30 odstotkov lokalnega gospodarstva. 

Tudi novi predpisi, kot so cene ogljika in subvencije, ki favorizirajo konkurenta, vplivajo na poslovni izid podjetja. Ugled podjetja lahko tudi trpi, če dela nekaj, kar škoduje okolju. In vlagatelji in zainteresirane strani so vse bolj zaskrbljeni zaradi potenciala »nasedlih sredstev« – tistih, ki predčasno zastarajo ali prinašajo izgubo, kot so fosilna goriva, o katerih mnogi menijo, da bi morala ostati v zemlji, ali gradnja nepremičnin na poplavnih območjih.  

Lani so v okviru projekta Carbon Disclosure v ZDA več kot 7000 podjetij zaprosili za oceno svojih finančnih tveganj zaradi podnebnih sprememb. Ugotovili so, da lahko 215 od 500 največjih svetovnih podjetij zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih petih letih izgubi približno trilijon dolarjev. Na primer, Alphabet (Googlova matična družba) se bo verjetno moral spoprijeti z naraščajočimi stroški hlajenja svojih podatkovnih centrov. Dobavitelje podjetja Hitachi v jugovzhodni Aziji bi lahko motile večje količine padavin in poplave. Western Digital Technologies, proizvajalec trdih diskov, pa je že leta 2011 doživel ogromne izgube, potem ko so poplave na Tajskem motile proizvodnjo. Podjetje PG&E je bilo odgovorno za najsmrtonosnejši požar v Kaliforniji, ki so ga povzročili daljnovodi. GE pa je vlagatelje med letoma 2015 in 2018 stal 193 milijard dolarjev, ker je precenil povpraševanje po zemeljskem plinu in podcenil prehod na obnovljivo energijo.
 

Fosilna goriva še vedno pod drobnogledom

Tukaj so še fosilna goriva. Skoraj vsi znanstveniki se strinjajo, da kurjenje fosilnih goriv prispeva k podnebnim spremembam. Toda manj jasen je dogovor, kako to vpliva na naraščajoče svetovne temperature. Svet je zdaj eno stopinjo Celzija toplejši kot v predindustrijskih časih. Meteorolog Hubert Lamb, ki je tudi oče moderne klimatologije, je trdil, da samo ravni ogljikovega dioksida ne morejo biti krive za vse opaženo globalno segrevanje, je zapisala spletna stran Conversation. Zato se je osredotočil na vlogo toplotnih izpustov. Izgorevanje fosilnih goriv ne ustvarja samo toplogrednih plinov, temveč tudi veliko toplote, ki izteka v ozračje. Jedrski testi in vulkanski izbruhi so nekateri primeri drugih velikih toplotnih virov.

Leta 2009 sta znanstvenika na Švedskem trdila, da so emisije toplote pomembnejše od ogljikovega dioksida za dvig globalnih temperatur. Nekaj ​​let pozneje sta kitajska znanstvenika predlagala, da lahko toplota iz zemljine notranjosti prispeva k naraščanju temperatur. Poigravali so se s tezo, da fosilna goriva, kot so premog, nafta in plin v plasteh in razpokah pod zemeljskim površjem, delujejo kot izolacijska odeja in lovijo toploto iz notranjosti planeta. Ker se ta nahajališča izpraznijo s črpanjem fosilnih goriv, ​​bi več te toplote lahko segalo na površje. Za raziskovanje te teorije je Conversation, nepridobitna medijska hiša, ki sloni na vsebinah akademikov in raziskovalcev, pregledovala podatke o svetovni proizvodnji fosilnih goriv skupaj s podatki o temperaturnih spremembah na kopnem in morju. Njihova raziskava je pokazala, da je možno, da se na območjih, kjer se fosilna goriva črpajo iz tal, temperature hitreje dvigajo. Med letoma 2007 in 2017 je bilo iz zemeljske skorje vzetih 45,5 milijarde ton nafte in 36,3 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. »Ob črpanju nafte in plina se praznine napolnijo z vodo, ki je manj učinkovit izolator. To pomeni, da se več toplote iz notranjosti zemlje lahko odvede na površje, zaradi česar se zemlja in ocean segrejeta,« so zapisali v članku, objavljenem 19. avgusta.

Ogledali so si tudi trende segrevanja v regijah, ki proizvajajo nafto in plin: Savdsko Arabijo, Perzijski zaliv, Mehiški zaliv, Severno morje in Aljasko. Tam naj bi bilo ogrevanje od tri- do šestkrat večje od povprečja po svetu: »Ena najhitrejših stopenj segrevanja je bila opažena na Arktiki, kjer so se temperature od leta 1978 vsako desetletje dvignile za 0,6 stopinje Celzija. Na Antarktiki pa je porast le 0,1 stopinje Celzija, kljub podobni ravni atmosferskega CO2 v obeh polarnih regijah. Eden od vzrokov je morda ta, da se fosilna goriva pridobivajo na Arktiki, na Antarktiki pa ne. Od leta 2007 je bilo severno od arktičnega kroga razvitih več kot 400 naftnih in plinskih polj, na Antarktiki pa je pridobivanje fosilnih goriv prepovedano.«

Predhodna študija je našla dokaze za podoben vzorec na severovzhodu Anglije, kjer je dolga zgodovina pridobivanja premoga močno spremenila podzemlje. Toliko, da so na nekdanjih premogovnikih okrog Gatesheada in Newcastla zaznali učinek »toplotnega otoka« pod zemljo. To je pomenilo, da je bilo ozračje nad somestjem približno dve stopinji Celzija toplejše od okolice, medtem ko so bila tla pod Gatesheadom toplejša za 4,5 stopinje Celzija.

Nekatere države, z Norveško na čelu, ki sicer še vedno dobro živi od črpanja nafte na morju, si prizadevajo za umik od fosilnih goriv. To bi lahko imelo velik vpliv tudi na banke in investicijska podjetja, ki sodelujejo z industrijo fosilnih goriv, je dejal okoljski ekonomist Geoffrey Heal: »Na primer, delniška vrednost ameriške premogovne industrije je bila leta 2011 približno 37 milijard dolarjev. Danes je okoli dve milijardi dolarjev. Vsak, ki je premogovništvu v zadnjih desetih letih posodil veliko denarja, bi bil v težavah. Ena od stvari, ki skrbijo finančnike, je, da bi se to lahko zgodilo z naftno in plinsko industrijo. Torej so ljudje, ki so vložili vanju ali jima posojali denar, potencialno ogroženi.«
 

Udarilo bo tudi med delovno silo

Finančno bodo podnebne spremembe vplivale tudi na trg delovne sile, je ugotovila študija, aprila objavljena v reviji Nature Climate Change, ki jo je izvedla ameriška agencija za varovanje okolja (EPA). Če se bo do leta 2090 ozračje ogrelo za 2,8 stopinje Celzija, bodo v ZDA na leto izgubili 910 milijonov delovnih ur, kar je približno 75 milijard dolarjev na leto. Če se bo ogrelo za 4,5 stopinje Celzija, bodo izgube večje: na jugovzhodu za dodatnih 24 milijard dolarjev, na srednjem zahodu ZDA za 16 milijard dolarjev, na jugozahodu, kjer so temperature najvišje, pa za 11 milijard dolarjev.

Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele infrastrukturo. Po scenariju z visokimi emisijami bi bilo proti koncu stoletja izgubljenih dodatnih 26 milijard ameriških dolarjev in dodatnih 12 milijard dolarjev na leto zaradi škode na cesti. Večje povpraševanje po električni energiji za hlajenje bo stalo dodatnih 5,8 milijarde dolarjev na leto, sanacija po poplavah 3,8 milijarde dolarjev na leto, izgubljeni sladkovodni ribolov pa še dodatnih 1,4 milijarde dolarjev. Na vprašanje, kaj poreče o novi raziskavi, je Frank Ackerman, ekonomist pri Synapse Energy Economics, za Yale Climate Connections dejal, da je »popolnoma skladna s širšo hipotezo, da bodo podnebne spremembe, če ne bodo ublažene, imele velike negativne vplive na gospodarstvo pred koncem stoletja«.
 

Za pol trilijona evrov škode v Evropi

Globoko v žep pa ne bodo segali le onstran Atlantika. V Evropi smo, tako Evropska agencija za okolje, med letoma 1980 in 2017 zaradi ekstremnega vremena imeli za 453 milijard evrov izgub oziroma celoten bruto domači proizvod (BDP) Belgije. V 33 državah Evropskega gospodarskega prostora imajo na leto za 13 milijard evrov izgub, največ v Nemčiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Skoraj tretjino skupnih gospodarskih izgub so povzročile poplave, tretjino pa nevihte. Najdražja posamična dogodka sta bila poplava v srednji Evropi leta 2002 (21 milijard evrov) ter suša in vročinska vala leta 2003 (15 milijard evrov).

Po podatkih nemške pozavarovalne skupine Munich Re je bilo leto 2017 po vsem svetu drugo najdražje leto na področju naravnih nesreč. Munich Re ocenjuje, da so skupne izgube presegle 330 milijard dolarjev (293 milijard evrov) in da so zavarovalne izgube dosegle 135 milijard dolarjev, je poročal Euractiv.

V Evropi, pravi poročilo COACCH, naj bi obalne poplave do leta 2050 povzročile za 151 milijonov dolarjev škode na leto, do leta 2080 pa za 750 milijonov, če se bo temperatura znatno zvišala. Ne nazadnje, kaže analiza potencialnega učinka, ki jo je lani pripravila skupina strokovnjakov iz Skupnega raziskovalnega središča evropske komisije, nas mora skrbeti tudi Arktika. Tone zamrznjene vode so bile od zadnje ledene dobe varno prizemljene na najbolj severnem delu sveta. Zdaj bo njihova neusmiljena preobrazba v uničujoče poplave močno prizadela davkoplačevalce pa tudi vlade in podjetja. Do konca stoletja bo vsak izgubljen kvadratni meter ledu prispeval k skupnemu računu, ki bo znašal skoraj bilijon evrov. Najbolj prizadete države pa bodo Velika Britanija, Francija in Italija.

Vse te raziskave slikajo ne tako oddaljeno prihodnost, v kateri bodo stroški podnebnih sprememb veliki, zato bi moral biti boj proti podnebnim spremembam prednostna naloga. V svetu, v katerem živimo, denar glasno govori. Prerazporeditev naložb, zmanjševanje onesnaževanja in trajnostne politike ne bodo le prihranili denarja in upočasnili podnebnih sprememb, ampak bodo tudi gospodarsko koristni.