Mala in srednje velika podjetja med epidemijo rešila digitalna orodja

Stare poslovne navade slovenskih malih in srednje velikih podjetij so se v času epidemije sesule, osrednje rešilno sredstvo so bila digitalna orodja.
Fotografija: Zgolj deset odstotkov malih in srednjih podjetij je v času pandemije povečalo svoje prihodke. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters
Odpri galerijo
Zgolj deset odstotkov malih in srednjih podjetij je v času pandemije povečalo svoje prihodke. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Informacijska tehnologija je v minulem letu spremenila znane poslovne navade, nastale pa so bolj produktivne prakse, so si bili enotni sodelujoči na nedavni okrogli mizi Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT).

Aktualne študije kažejo, da so se mala in srednja podjetja soočala z večjimi tveganji, kot bolj odporna pa so se izkazala podjetja z višjo stopnjo digitalne zrelosti. Ta so lažje prenesla preventivne ukrepe in krizo, ki jo je zanetila pandemija novega koronavirusa, razlaga predsednik ZIT Nenad Šutanovac.
 

Padec slovenskih podjetij


Do podobnih ugotovitev so v svoji raziskavi prišli znanstveniki Univerze v Readingu. Tamkajšnji profesor podjetništva in inovacij Maksim Belitski spominja na izrazito rast spletne prodaje v času pandemije, medtem ko je 90 odstotkov od okoli 5000 sodelujočih malih in srednjih podjetij tarnalo glede padca oziroma stagnacije prodaje. Zgolj deset odstotkov malih in srednjih podjetij je v času pandemije povečalo svoje prihodke.



V raziskavi je sodelovalo tudi 200 slovenskih podjetij, Belitski pa razlaga, da so ta izkusila padec prometa, višji od evrskega povprečja. Belitski optimistično pravi, da so slovenska podjetja za svoje poslovanje, čas krize izkoristila za nadpovprečno uporabo digitalnih orodij. Uporaba je bila skoraj dvakrat višja od povprečja evropskih držav.

Pomen digitalizacije pa se bo po pandemiji še povečal, zato je pomembno, da slovenska podjetja nadaljujejo z osvajanjem digitalnih kompetenc, še naprej je dobrodošlo uvajanje sodobnih tehnologij, dodaja Belitski.
 

140 milijonov za okrevanje


Na okrogli mizi je sodelovala tudi predstavnica Ministrstva za gospodarstvo Alenka Marovt. Ta izpostavlja, da so mala in srednja podjetja bila že v tej finančni perspektivi v središču njihove pozornosti na področju digitalizacije, dodatne spodbude bodo na voljo v novi perspektivi, obljublja.

Pomen digitalizacije pa se bo po pandemiji še povečal, zato je pomembno, da slovenska podjetja nadaljujejo z osvajanjem digitalnih kompetenc. FOTO: Shutterstock
Pomen digitalizacije pa se bo po pandemiji še povečal, zato je pomembno, da slovenska podjetja nadaljujejo z osvajanjem digitalnih kompetenc. FOTO: Shutterstock


Po besedah Marovtove so na ministrstvu za področje digitalizacije srednjih in večjih podjetij rezervirali okoli 140 milijonov evrov. Sredstva morajo biti povezana z manjšimi podjetji oziroma s startupi, dodaja Marovtova.

Na ministrstvu se obenem zavedajo, da je velika ovira pri digitalizaciji slovenskih podjetij še pomanjkljivo znanje, razdrobljenost informacij in pomanjkanje denarja podjetij. Razrez financiranja v naslednjih letih medtem še ni jasen, vendar pa se bodo najverjetneje usmerili v digitalizacijo srednjih in malih podjetij, je jasna.
 

Usmerjeni v javno upravo


Načrt za okrevanje in odpornost je iz vidika digitalizacije države komentiral tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak, ki odgovarja na kritike v smeri pretirane digitalizacije javne uprave in zanemarjanje gospodarstva. Kot pravi, razlog za takšno razporeditev tiči v novi kohezijski shemi, v kateri ni več mogoče financirati projektov javne uprave, posledično pa bo zdaj večja pozornost na gospodarstvu.

Več iz rubrike

ikonomija

Pametne igrače: podpora otrokovemu razvoju ali resna grožnja?

Umetna inteligenca prodira v vse pore človekovega delovanja. Na trgu je tudi čedalje več igrač, ki delujejo na njeni osnovi. Kako varna je njihova uporaba?

ikonomija

Senzacionalen preboj: Razvili kvantni računalnik velik kot kovanec

Nekateri strokovnjaki menijo, da bi se lahko kvantni računalniki za komercialno uporabo na trgu pojavili že čez pet let.

ikonomija

Japonska 3D mačka mijavka na mimoidoče

Japonska 3D mačka je obnorela internet in postala prava senzacija, na Twitterju ima že skoraj 20.000 sledilcev.

ikonomija

Med kandidati za Amazonov startup leta tudi slovenski PlanetCare

Zmagovalec natečaja Launchpad bo prejel nagrado v višini 100.000 evrov. Od 1800 podjetij iz 26 evropskih držav je ostala le še peterica.

Komentarji: