Fuzija, oziroma zlivanje lahkih jeder v težja je proces, ki daje energijo Soncu in drugim zvezdam. Proces je nekakšno nasprotje razcepa jedra ali »jedrske fisije«, ki se uporablja v sodobnih jedrskih reaktorjih, navaja Wikipedia. Zlivanje jeder je vir energije zvezd ter, ki nastane preko nadzorovanega zlivanja jeder v fuzijskih reaktorjih, potencialno tudi možen vir energije za človeško civilizacijo.
 
Korejski superprevodni Tokamak Advanced Research (KSTAR) je prvi fuzijski postopek dosegel leta 2008 in velja za nekakšno drugo ligo za veliki francoski mednarodni projekt ITER, fuzijski reaktor ima na milijone posameznih delov, ki bodo sčasoma tvorili največji tokamak na svetu.

Projekt je plod sodelovanja med Evropsko unijo (katero zastopa Fusion for Energy), Kitajsko, Indijo, Japonsko, Južno Korejo, Rusijo in ZDA. Cilj projekta je izdelava fuzijskega reaktorja ITER, ki naj bi s pomočjo zlivanja jeder proizvedel več energije, kot jo je potrebno za gretje goriva. Reaktor gradijo v kraju Cadarache v bližini Aix-en-Provence na jugu Francije. Po načrtih sprejetih v 2016 naj bi prve eksperimente s plazmo izvedli leta 2025, prve eksperimente zlivanja devterija in tritija pa leta 2035.

Koreja je zgradila nekaj delov vakuumske posode tega tokamaka, izdelala bo toplotne ščite, ki obkrožajo ogromne magnete reaktorja, in zdaj dela na izdelavi dveh velikanskih orodij, ki bodo sestavila odseke. Korejski prispevek pa presega tudi proizvodnjo, saj država ponuja tudi tehnološka spoznanja, ki temeljijo na 12 letih raziskav, intelektualnega dela in spoznanj podjetja KSTAR, piše portal Popular Mechanics.


Korejski inštitut za fuzijsko energijo (KFE) upravlja KSTAR s ciljem doseči fuzijski vžig 300 sekund hkrati. KFE je od leta 2008 izvedel več kot 20.000 sunkov v plazmi.

»V svojem eksperimentu leta 2020 je KSTAR izboljšal delovanje načina notranje pregradne ovire (ITB), enega od načinov delovanja plazme naslednje generacije, razvitega lani, ki je uspel dolgo časa vzdrževati plazemsko stanje in premagati obstoječe meje ultrazvočne temperature v plazmi,« so sporočili iz KSTAR.
 
ITB pri KSTAR raziskujejo od leta 2016, ko so raziskovalci ugotovili, da je nadzor tehnološkega pojava učinkovit pri podaljšanju časa vroče plazme. »Notranje transportne ovire lahko definiramo kot območja jedrne plazme, kjer se turbulentni transport zmanjša ali ugasne,« pojasnjuje članek iz leta 2006. »Sprožitev in vzdrževanje ITB sta zapletena postopka in sta odvisna od številnih dejavnikov«.
 
Doseg trajne fuzije je verjetno oddaljen še desetletje, a že nekaj sekund delovanja na tej stopnji močno vpliva na projekt.