Koliko festivali ekonomsko doprinesejo Tolminu?
Glasbeni festivali so vsaj na mednarodnem področju nova tržna niša. In v Tolminu je (festivalski) turizem v razcvetu.
Odpri galerijo
Tolmin je že leta 1998 gostil kreativni tabor Sajeta, dve leti pozneje je bil prvič prizorišče odmevnega mednarodnega festivala reggae glasbe, leta 2004 se jima je pridružil festival Metalcamp (danes MetalDays) in nato še množica manjših. Koliko festivali ekonomsko doprinesejo Tolminu?
V dveh poletnih mesecih se zaradi festivalov število duš v mestu s 3500 poveča tudi za štirikrat. Turistične kapacitete so ponavadi zasedene že leto prej; v času festivalov pa je nemogoče najti prosto ležišče. Kljub na prvi pogled pozitivnim učinkom predvsem s turističnega vidika so na pobudo občine lani na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici opravili raziskavo o vplivu festivalskega turizma na občino, ki bo začrtala festivalsko prihodnost.
Dodatna rast obsega festivalov v Tolminu ne more več bistveno prispevati k rasti lokalnega gospodarstva, saj je preprosto dosegla in presegla njegove kapacitete. Raziskava je temeljila na kombinaciji izračunov s pomočjo uradnih statistik, polstrukturiranih intervjujev z deležniki ter ankete in fokusnih skupin s pripadniki splošne populacije.
»Vpliv na turistično ponudbo in kulturno življenje v občini je nesporno zelo pozitiven,« nam je povedal Matej Makarovič, predstojnik Oddelka za uporabne družbene študije. »Začetni nabor festivalov se je namreč z leti širil in že to lahko razumemo kot bistveno obogatitev tako turistične ponudbe kot kulturnega življenja. Festivali so postali pomemben del lokalne kulturne identitete in lokalnega ponosa, saj se Tolminci zavedajo, da so njihov kraj postavili na pomembno mesto na svetovnem zemljevidu. Prav tako ne bi mogli trditi, da bi festivali kakorkoli pomembno ovirali kakšne druge oblike kulturne ali turistične ponudbe – prej nasprotno, saj njihovi udeleženci pogosto povprašujejo tudi po drugi ponudbi. Najde se le kakšna posamezna drobna izjema, ko kakšen ponudnik turističnih storitev ugotavlja, da festivalski gostje za nekaj časa zasedejo kapacitete, ki bi jih lahko pri drugih turistih še bolje unovčil. A to so, kot rečeno, bolj izjeme. Dodati je treba še, da je turizem na tolminskem na splošno v izjemnem razcvetu in da so festivali le del tega – škodujejo mu očitno ne.«
Kljub temu pa v zadnjih petih letih dodatna rast obsega festivalov ne more več bistveno prispevati k rasti lokalnega gospodarstva, saj je preprosto dosegla in presegla njegove kapacitete in se je morala zato v vse večji meri opreti tudi na ponudnike od zunaj, opozarja Makarovič: »To ne pomeni, da bi bilo lokalno gospodarstvo oškodovano, ni pa imelo dodatne koristi od dodatne rasti. Ker je narava festivalov izrazito sezonska, lokalnih kapacitet za tako omejen čas namreč ni mogoče neomejeno povečevati, čeprav še obstaja, kot smo ugotovili, manevrski prostor za še boljše vključevanje lokalnega gospodarstva v festivalsko ponudbo.«
V dveh poletnih mesecih se zaradi festivalov število duš v mestu s 3500 poveča tudi za štirikrat. Turistične kapacitete so ponavadi zasedene že leto prej; v času festivalov pa je nemogoče najti prosto ležišče. Kljub na prvi pogled pozitivnim učinkom predvsem s turističnega vidika so na pobudo občine lani na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici opravili raziskavo o vplivu festivalskega turizma na občino, ki bo začrtala festivalsko prihodnost.
Dodatna rast obsega festivalov v Tolminu ne more več bistveno prispevati k rasti lokalnega gospodarstva, saj je preprosto dosegla in presegla njegove kapacitete.
»Vpliv na turistično ponudbo in kulturno življenje v občini je nesporno zelo pozitiven,« nam je povedal Matej Makarovič, predstojnik Oddelka za uporabne družbene študije. »Začetni nabor festivalov se je namreč z leti širil in že to lahko razumemo kot bistveno obogatitev tako turistične ponudbe kot kulturnega življenja. Festivali so postali pomemben del lokalne kulturne identitete in lokalnega ponosa, saj se Tolminci zavedajo, da so njihov kraj postavili na pomembno mesto na svetovnem zemljevidu. Prav tako ne bi mogli trditi, da bi festivali kakorkoli pomembno ovirali kakšne druge oblike kulturne ali turistične ponudbe – prej nasprotno, saj njihovi udeleženci pogosto povprašujejo tudi po drugi ponudbi. Najde se le kakšna posamezna drobna izjema, ko kakšen ponudnik turističnih storitev ugotavlja, da festivalski gostje za nekaj časa zasedejo kapacitete, ki bi jih lahko pri drugih turistih še bolje unovčil. A to so, kot rečeno, bolj izjeme. Dodati je treba še, da je turizem na tolminskem na splošno v izjemnem razcvetu in da so festivali le del tega – škodujejo mu očitno ne.«
Kljub temu pa v zadnjih petih letih dodatna rast obsega festivalov ne more več bistveno prispevati k rasti lokalnega gospodarstva, saj je preprosto dosegla in presegla njegove kapacitete in se je morala zato v vse večji meri opreti tudi na ponudnike od zunaj, opozarja Makarovič: »To ne pomeni, da bi bilo lokalno gospodarstvo oškodovano, ni pa imelo dodatne koristi od dodatne rasti. Ker je narava festivalov izrazito sezonska, lokalnih kapacitet za tako omejen čas namreč ni mogoče neomejeno povečevati, čeprav še obstaja, kot smo ugotovili, manevrski prostor za še boljše vključevanje lokalnega gospodarstva v festivalsko ponudbo.«
- Fyre: Zabava desetletja z instagrama, ki se nikoli ni zgodila
- »Tolmin obiščejo izključno zaradi festivala«
- Za glasbo na festivalih nikomur ni več mar
- Na kosilu: Slobodan Milunović, lastnik in organizator festivalov MetalDays, Punk Rock Holidays, Overjam, Bluesland …
- Koliko festivali ekonomsko doprinesejo Tolminu?
- Balkanski festivali: Ko majhna vasica privabi milijone
- Fyre: Zabava desetletja z instagrama, ki se nikoli ni zgodila
- Od ozaveščanja o pitni vodi do druženja s Placidom Domingom
- Bodi kulturen in lokalci bomo veseli
- Za kulturo v Ljubljani letno 27 milijonov evrov
- Kako je jazz prebudil Cerkno in Novo mesto
- Z imenskimi vstopnicami v boj proti prekupčevalcem
- Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Tomi Meglič, pevec skupine Siddharta
- Burning Man: Utopija sredi nevadske puščave
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost