Kakšna bo medicina bližnje prihodnosti in kdo jo ustvarja

Z razvojem medicinske znanosti in tehnologije so lahko postopki zdravljenja bolezni in poškodb hitrejši, uspešnejši in prijaznejši za paciente in to tudi za zdravstvena stanja, ki jih v preteklosti ni bilo možno zdraviti, kar prispeva k podaljševanju življenjske dobe ljudi. To pa po drugi strani pomeni, da so potrebe prebivalcev večje, kar je eden izmed vzrokov večanja čakalnih dob do zdravstvenih storitev.

Medicina se bo vse bolj usmerila v digitalizacijo sistema, na kar kažejo tudi koraki v preteklosti (temperaturni list, e-napotnica, e-bolniški list …). To bo lahko, ob pametni zasnovi, prineslo velike optimizacije pri delu in kvaliteti zdravstvene oskrbe, zmanjševanju čakalnih vrst, in končnemu boljšemu počutju vseh nas. 

Se pa tovrstni sistemi ustvarjajo skupaj z vsemi deležniki - od razvojno-usmerjenih podjetij, torej strategov, programerjev in drugih zaposlenih, do končnih uporabnikov - tako medicinsko osebje kot tudi bolniki sami, in seveda raziskovalcev, ki iz testnih/pilotnih okolij ustvarijo podatke, relevantne za razvoj izdelkov in storitev.


 

Roboti, kot pomočniki

Na trgu se že pojavljajo tudi roboti, ki živijo s starejšimi, jim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih in podobno. Gledano od daleč bi taka tehnologija seveda lahko še bolj pripomogla pri podaljševanju časa, ki ga starejši preživijo doma, in še bolj razbremenila njihove oskrbovalce. Treba se je vprašati, kako bi bilo to med starejšimi sprejeto, in najti ustrezen način, da se taka tehnologija privede do njih.

Robotizacija in pripomočki bi bila lahko v pomoč tudi osebam, ki zaradi onemoglosti in izgube fizičnih sposobnosti ne morejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil kot so hranjenje, pitje, vzdrževanje osebne higiene, gibanje v prostoru in vzdrževanje socialnih stikov.

»Do tja je še dolga pot, ker bodo žal imeli prednost interesi kapitala in ne ljudi,« so mnenja pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Sicer pa potrjujejo da procese raziskovanja uporabnosti robotov spremljajo, vendar med vrstniki srečujejo dvoje mnenj: del starejših oseb tega ne dojema kot realnost bližnje prihodnosti, drugi del pa bi tako pomoč sprejel, vendar ocenjujejo, da bo za starejšo populacijo cenovno nedostopna. 

Mlajši upokojenci bi, po mnenju ZDUS, razmislili o pomoči s strani robota, tisti, ki cenijo pomembnost osebnih stikov pa nikakor ne. Tem ljudem še vedno namreč največ pomeni topel stisk roke in prijazen pogled.