Kako izgledajo banke prihodnosti
Vodilni v panogi bodo razvili podrobno razumevanje o profilu in obnašanju svojih strank. Bank bo manj. Denar bo digitalen in bolj demokratičen.
Odpri galerijo
Bančni sektor po svetu se že nekaj let konsolidira, a konsolidacija še ni končana, tako v svetu, v Evropi in verjetno tudi ne v Sloveniji. FOTO: Vogel Voranc
Najboljši bančni igralci bodo izkoristili digitalizacijo svojih notranjih operacij in nakupnih poti strank, da bodo dosegli razmerje med stroški in prihodki precej pod 40 odstotki, pravijo pri Boston Consulting Group (BCG) in dodajajo, da se bodo banke približale svojim strankam z uporabo kombinacije digitalnih interakcij in naprednih orodij za analizo podatkov.
SID banka ocenjuje, da bo bank v prihodnosti manj, trend digitalizacije pa se bo stopnjeval.
Pri NLB na področju bančništva pričakujejo obsežno digitalno preobrazbo v naslednjih desetih do petnajstih letih, vendar pa ta preobrazba ne bo revolucija, temveč evolucija, kontinuiran razvoj.
.
Da bo prihodnost v znamenju negotovinskega poslovanja, se strinjajo tudi pri Abanki in NKBM. Vendar pri tem opozarjajo na različne kulture okolja, ki pomembno vplivajo na vedenje potrošnika - na primer v Nemčiji zaradi anonimnosti potrošniki še zmeraj pogosteje plačujejo z gotovino, medtem ko so jo v skandinavskih državah že skoraj opustili.
Iz Združenja bank Slovenije menijo, da bodo razvoju tehnologije in s tem spremenjenim navadam uporabnikov storitev sledili vsi sektorji gospodarstva. Ob tem izpostavljajo skrb glede kibernetske ter fizične varnosti, ki je tako za stranke kot banke same ključnega pomena. Banka Slovenije pa ocenjuje, da niti gotovina niti banke (kot jih poznamo danes) še kar nekaj časa ne bodo izginile.
Ohranjanju stabilnega položaja bančnega sektorja je namenjenih mnogo v zadnjem obdobju sprejetih ukrepov denarne, mikrobonitetne in makrobonitetne politike, saj sta likvidnost in kapitalska ustreznost izjemnega pomena za odpornost bank na naraščajoča tveganja. Ne smemo pozabiti niti dejstva, da bo bankam kreditiranje olajšala tudi javna garancijska shema oziroma poroštva države.
Položaj bank po krizi bo seveda zelo odvisen od učinkovitosti sprejetih ukrepov za njeno ublažitev. Po besedah vodilnih bančnikov Slovenije, vse kaže, da bodo banke danes in tudi v bodoče lahko izpolnjevale svoje osnovno poslanstvo - biti posrednik med varčevalci in posojilojemalci, kar v praksi pomeni, da bodo lahko pomagale gospodarstvu v času aktualne krize in tudi po tem obdobju.
SID banka ocenjuje, da bo bank v prihodnosti manj, trend digitalizacije pa se bo stopnjeval.
»Bančni sektor po svetu se že nekaj let konsolidira, a konsolidacija še ni končana, tako v svetu, v Evropi in verjetno tudi ne v Sloveniji,« pravijo.
Pri NLB na področju bančništva pričakujejo obsežno digitalno preobrazbo v naslednjih desetih do petnajstih letih, vendar pa ta preobrazba ne bo revolucija, temveč evolucija, kontinuiran razvoj.
.
»Bančništvo bo postalo dobrina, popolnoma avtomatizirana, celostna storitev z veliko bolj proaktivnimi prediktivnimi modeli, ki bodo temeljili na umetni inteligenci«
Da bo prihodnost v znamenju negotovinskega poslovanja, se strinjajo tudi pri Abanki in NKBM. Vendar pri tem opozarjajo na različne kulture okolja, ki pomembno vplivajo na vedenje potrošnika - na primer v Nemčiji zaradi anonimnosti potrošniki še zmeraj pogosteje plačujejo z gotovino, medtem ko so jo v skandinavskih državah že skoraj opustili.
Iz Združenja bank Slovenije menijo, da bodo razvoju tehnologije in s tem spremenjenim navadam uporabnikov storitev sledili vsi sektorji gospodarstva. Ob tem izpostavljajo skrb glede kibernetske ter fizične varnosti, ki je tako za stranke kot banke same ključnega pomena. Banka Slovenije pa ocenjuje, da niti gotovina niti banke (kot jih poznamo danes) še kar nekaj časa ne bodo izginile.
PREBERITE TUDI:
Ohranjanju stabilnega položaja bančnega sektorja je namenjenih mnogo v zadnjem obdobju sprejetih ukrepov denarne, mikrobonitetne in makrobonitetne politike, saj sta likvidnost in kapitalska ustreznost izjemnega pomena za odpornost bank na naraščajoča tveganja. Ne smemo pozabiti niti dejstva, da bo bankam kreditiranje olajšala tudi javna garancijska shema oziroma poroštva države.
Položaj bank po krizi bo seveda zelo odvisen od učinkovitosti sprejetih ukrepov za njeno ublažitev. Po besedah vodilnih bančnikov Slovenije, vse kaže, da bodo banke danes in tudi v bodoče lahko izpolnjevale svoje osnovno poslanstvo - biti posrednik med varčevalci in posojilojemalci, kar v praksi pomeni, da bodo lahko pomagale gospodarstvu v času aktualne krize in tudi po tem obdobju.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
