Jože P. Damijan: »Imamo evroskeptično in podnebno skeptično vlado«
Soočeni smo z velikim povpraševalnim šokom.
Odpri galerijo
V okviru evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi je za Slovenijo predvidenih 5,1 milijarde evrov. Na državi in podjetjih je tako priprava podlag in programov, ki bodo šli v smeri zelene preobrazbe, digitalizacije in tehnološkega preboja, je bilo slišati v petkovi spletni razpravi pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Ali bo Sloveniji uspelo počrpati ta denar, je odvisno predvsem, ali bo vlada uspela pripraviti program, ki bo sledil ciljem evropskega zelenega dogovora, je ocenil ekonomist Jože P. Damijan. Dvomesečno zaprtje dela gospodarstva ima velik negativni multiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo, je dejal. Povečanje negotovosti vpliva tudi na splošen upad potrošnje, zato bo okrevanje zelo počasno.
EU sicer namenja 750 milijard evrov pomoči, od tega bo 310 milijard nepovratne pomoči in 250 milijard kreditov. »Pri tem ne gre za novo fiskalno unijo, ampak je to boljši način pomoči kot izdaja obveznice,« je dejal Jože P. Damijan.
V Sloveniji je zadnjih pet mesecev poraba električne energije, ki odseva gospodarsko aktivnost, manjša. Poraba je padla za 2,4 odstotka, v prvih petih mesecih je BDP padel za 10 odstotkov, zato je treba hitro ukrepati, je dejal.
Opomnil je, da je program Evropske komisije namenjen za spodbujanje usmerjenega okrevanja v skladu z »zelenim dogovorom«. To pomeni, da je denar namenjen za spodbujanje investicij v energetsko transformacijo stavb, prehod na obnovljive vire energije, čistejši transport, pa tudi digitalizacijo ter pravično in vključujoče okrevanje.
Damijan težav na področju izboljšave prometne infrastrukture ne vidi. Je pa bolj skeptičen do tega, ali se bodo pri nas lahko zgodili premiki na področju energetike, socialne infrastrukture in preobrazbe zastarele gospodarske strukture. Kljub temu vidi priložnosti za slovensko vlado, ki mora sloneti na tehnološkem preboju, zelenem preboju, okrevanju slovenskega gospodarstva. Ob tem pa je dejal, da je težava, ker imamo »vlado, ki je evroskeptična in podnebno skeptična«.
Damijan je izpostavil, da slovenska industrija ne vlaga. »Ponosni smo na izvoz, a dve tretjini ga predstavlja izvoz komponent, saj končnih izdelkov nimamo,« je povedal Damijan. Poudaril je, da so vlaganja v raziskave in razvoj njuna, gospodarstvo pa da potrebuje strategijo tehnološkega preboja. Za črpanje sredstev, ki so na voljo tudi po drugih kanalih, pa po njegovem potrebujemo predvsem ustrezne program.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da so se v zadnjem mesecu in pol nakopičila mnoga vprašanja. »Virus Covid-19 je pokazal, kako neodporna so naša gospodarsstva in kako hitro se lahko vse obrne na glavo,« je dejala. Dodala je, da se sedaj v Sloveniji »ukvarjamo z institutom skrajšanega delovnega časa, kar kaže, da smo navajeni tehnološkega principa dela in ne znamo reševati elementarnih vprašanj«.
Opozorila je, da je Slovenija v zadnjih petih letih zelo malo vlagala v raziskave in razvoj, in da nismo razmišljali drugače. Če ne bomo spremenili mislenosti, se nam lahko zgodi 130.000 brezposlenih, ker nimajo potrebnih kompetenc za delo, zato bi denar morali vlagati tudi v to, je dejala.
Ali bo Sloveniji uspelo počrpati ta denar, je odvisno predvsem, ali bo vlada uspela pripraviti program, ki bo sledil ciljem evropskega zelenega dogovora, je ocenil ekonomist Jože P. Damijan. Dvomesečno zaprtje dela gospodarstva ima velik negativni multiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo, je dejal. Povečanje negotovosti vpliva tudi na splošen upad potrošnje, zato bo okrevanje zelo počasno.
EU sicer namenja 750 milijard evrov pomoči, od tega bo 310 milijard nepovratne pomoči in 250 milijard kreditov. »Pri tem ne gre za novo fiskalno unijo, ampak je to boljši način pomoči kot izdaja obveznice,« je dejal Jože P. Damijan.
PREBERITE TUDI:
V petih mesecih znatno manjša poraba električne energije
V Sloveniji je zadnjih pet mesecev poraba električne energije, ki odseva gospodarsko aktivnost, manjša. Poraba je padla za 2,4 odstotka, v prvih petih mesecih je BDP padel za 10 odstotkov, zato je treba hitro ukrepati, je dejal.
Program Evropske komisije je namenjen za spodbujanje usmerjenega okrevanja v skladu z »zelenim dogovorom«.
Opomnil je, da je program Evropske komisije namenjen za spodbujanje usmerjenega okrevanja v skladu z »zelenim dogovorom«. To pomeni, da je denar namenjen za spodbujanje investicij v energetsko transformacijo stavb, prehod na obnovljive vire energije, čistejši transport, pa tudi digitalizacijo ter pravično in vključujoče okrevanje.
Zastarela gospodarska struktura
Damijan težav na področju izboljšave prometne infrastrukture ne vidi. Je pa bolj skeptičen do tega, ali se bodo pri nas lahko zgodili premiki na področju energetike, socialne infrastrukture in preobrazbe zastarele gospodarske strukture. Kljub temu vidi priložnosti za slovensko vlado, ki mora sloneti na tehnološkem preboju, zelenem preboju, okrevanju slovenskega gospodarstva. Ob tem pa je dejal, da je težava, ker imamo »vlado, ki je evroskeptična in podnebno skeptična«.
Slovenska industrija ne vlaga dovolj v razvoj
Damijan je izpostavil, da slovenska industrija ne vlaga. »Ponosni smo na izvoz, a dve tretjini ga predstavlja izvoz komponent, saj končnih izdelkov nimamo,« je povedal Damijan. Poudaril je, da so vlaganja v raziskave in razvoj njuna, gospodarstvo pa da potrebuje strategijo tehnološkega preboja. Za črpanje sredstev, ki so na voljo tudi po drugih kanalih, pa po njegovem potrebujemo predvsem ustrezne program.
Jerkič: Korona je pokazala, kako neodporna so naša gospodarstva
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da so se v zadnjem mesecu in pol nakopičila mnoga vprašanja. »Virus Covid-19 je pokazal, kako neodporna so naša gospodarsstva in kako hitro se lahko vse obrne na glavo,« je dejala. Dodala je, da se sedaj v Sloveniji »ukvarjamo z institutom skrajšanega delovnega časa, kar kaže, da smo navajeni tehnološkega principa dela in ne znamo reševati elementarnih vprašanj«.
Virus Covid-19 je pokazal, kako neodporna so naša gospodarsstva in kako hitro se lahko vse obrne na glavo.
Opozorila je, da je Slovenija v zadnjih petih letih zelo malo vlagala v raziskave in razvoj, in da nismo razmišljali drugače. Če ne bomo spremenili mislenosti, se nam lahko zgodi 130.000 brezposlenih, ker nimajo potrebnih kompetenc za delo, zato bi denar morali vlagati tudi v to, je dejala.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost