Je to konec obdobja »delovnega Japonca«

Japonci so se v času pandemije koronavirusa prilagodili delu od doma. Nad tem konceptom so navdušena tudi podjetja, predvsem s finančnega vidika. Nekateri pa so ob tem zaskrbljeni – ustaljen plačilni model bi se lahko spremenil, je poročala nemška medijska hiša Deutsche Welle (DW).
 
V večjih japonskih mestih zadnje tri mesece ni gneče, saj je vlada spodbujala podjetja, naj zaradi koronavirusa osebju omogočijo delo od doma. In tudi zdaj, ko se življenje v Tokiu, Osaki, Nagoji in drugje vrača v normalo, število zaposlenih, ki se vozijo v svoje pisarne, ne dosega ravni pred koronavirusom. Strokovnjaki menijo, da delo v državi, kjer delavci slovijo po svoji prizadevnosti in zavzetosti za podjetje, nikoli več ne bo enako, če podjetja prevzamejo delo od doma in fleksibilen delavnik.


 

Nazaj na delo

 
Od začetka junija so podjetja začela postopoma vračati osebje v pisarne. V nepremičninskem podjetju Mori Building je v pisarnah trenutno približno 30 odstotkov zaposlenih. A nekateri vodilni zaposleni so za DW povedali, da so se sicer sprva težko privadili delu od doma, po dveh mesecih pa imajo težave z delom v pisarni.
 
»To je kot šok kontra kulture,« je za DW povedal Masakatsu Yamamoto.
 
Yamamoto pravi, da veliko ljudi, ki so bili prej popolnoma zadovoljni z načinom dela, razmišljajo o prednostih dela od doma, kot je izogibanje vožnji na delo, razmišljajo o štiridnevnem delovnem tednu, navadili so se, da imajo več časa za prijatelje, družino.
 

Čez tri leta ne bo nikogar več v pisarni

 
Tudi podjetja so začela posvajati idejo dela na daljavo. V intervjuju za časnik Yomiuri, je Masahiro Minami, predsednik velikana finančnih storitev Resona Holdings 7. junija dejal, da v njegovem podjetju v treh letih ne bo več pisarniškega dela. To naj bi jim uspelo z uvedbo več tehnoloških rešitev.

Toshiba razmišlja o štiridnevnem delavniku

 
Telekomunikacijsko podjetje NTT Data se je odločilo, da bo moralo v pisarno priti največ 50 odstotkov osebja. Hitachi in Mitsubishi Electric Corp razmišljata podobno. Toshiba razmišlja tudi o uvedbi štiridnevnega delovnega tedna.

To potezo je sprejela celo japonska poslovna zveza Keidanren, ki se je na pandemijo koronavirusa odzvala s pozivom podjetjem članicam, naj sprejmejo »različne delovne modele«, da bi preprečili širjenje bolezni. In zdaj se zavzemajo za to, da bi ti nujni ukrepi postali trajni.

 
Martin Schulz, glavni politični ekonomist v enoti za svetovno tržno svetovanje pri Fujitsu pravi, da pisarne ni videl že tri mesece, in priznava, da se odnos Japoncev do dela spreminja.
 
»Nikoli ne bi pričakoval, da bom to videl, vendar menim, da so se delovne navade vlekle predolgo in da je znotraj podjetij prišlo do premisleka,« je dejal za DW.
 

Ponekod že fleksibilen delovni čas

 
V nekaj japonskih podjetjih je že prišlo do sprememb, predvsem v smeri fleksibilnega delovnega časa. Podjetja so spoznala, da je mogoče naredite večino stvari preko spleta, da se sestanki še vedno lahko zgodijo zunaj podjetja ...

 
Za podjetja, ki ne potrebujejo več toliko pisarniškega prostora, so to pomembne stroškovne prednosti. Zaposleni, ki se ne bodo rabili ure voziti v službo, bodo bolj sproščeni, srečnejši, razmerjem med poklicnim in zasebnim življenjem se bo uredilo.
 
Do ideje dela od doma so zaenkrat še zadržani starejši zaposleni in najbolj konservativna japonska podjetjih je dejala Shino Naito, višji raziskovalec na Japonskem inštitutu za politiko dela: »Tradicionalo japonska podjetja menijo, da je delo 'nekaj, kar zaposleni opravljajo fizično v stavbi'.«
 

Skrbi zaradi dela na daljavo

 
»Kljub ugodnostim me nekoliko skrbi povečanje dela na daljavo,« je dejala Naito. »Japonci se ponavadi trudijo, kjer koli že so. Če pa na primer delajo doma in so tam otroci, potem se ne morejo skoncentrirati in morda mislijo, da morajo delati dolgo v noč, da bi vse končali.«
 
»Prav tako večina podjetij preprosto nima vzpostavljenega sistema za delo od doma, zato bo pri komunikaciji z nadrejenimi ali sodelavci prišlo do težav, obenem pa ni nobenega podpornega sistema, ki bi reševal težave,« je dodala Naito. Zato bi morali delodajalci vzpostaviti sisteme za podporo zaposlenim, ki delajo na daljavo, vključno z zagotavljanjem omejitve delovnega časa, sočasno pa poskrbeti, da ne bi podlegli duševnim boleznim, ki so posledica dela od doma.
 
Nedavno smo pisali, da je pri delu od doma velika težava osamljenost.