Ikea (tudi v Ljubljani)

Najemamo avtomobile. In dizajnerske obleke. Ko »najemnina« poteče, jih vrnemo. In tako znova in znova. Bi podoben model lahko deloval tudi za pohištvo? Pri švedskem velikanu Ikea, ki je med drugim odkril ljubezen do mestnih središč (vse manj ljudi namreč živi na obrobju), so že v tej igri.
Fotografija: Foto: Reuters
Odpri galerijo
Foto: Reuters

Še malo in bomo tudi mi v Ikea »family«. Ikea SEE, ki je svoj prihod v Ljubljano napovedala že septembra leta 2014, je od ministrstva za okolje in prostor pridobila gradbeno dovoljenje za začetek gradnje trgovine v nakupovalnem središču BTC City v Ljubljani, so sporočili iz družbe. Gradnjo svoje prve trgovine v Sloveniji začenjajo danes s polaganjem temeljnega kamna, končana pa naj bi bila v letu 2021. Odločitev, da švedskemu pohištvenemu gigantu Ikea po številnih zapletih končno prižgejo zeleno luč za začetek del na območju BTC, je razveselila številne Slovence, je nedavno pisalo Delo. Gradnja trgovine na približno 30.000 kvadratnih metrih površin bo potekala v več fazah, glavna gradbena dela pa bo izvedla novomeška družba CGP. Celoten projekt je ocenjen na približno 90 milijonov evrov, prinesel bo tudi 300 novih delovnih mest.
 

Nova ljubezen do mestnih središč


V Ljubljani bo Ikeina trgovina v mestu. Na dosegu roke, ne tako kot v tujini, kjer so večinoma odmaknjene od mestnega središča. Družba je namreč že pred časom napovedala, da bo vlagala v gradnjo manjših mestnih trgovin. Izvršni direktor Jesper Brodin je za Financial Times povedal, da je poslovanje danes drugačno kot v preteklosti. V mestih je velika kupna moč, a številni nimajo avtomobilov, konkurenca so tudi spletna podjetja, kot je Amazon, vse več kupcev je pripravljenih plačati več za dostavo in montažo. Zato se bodo selili v mesta. Ikea bo z manjšimi trgovinami najprej poskusila v desetih svetovnih mestih, med njimi v Londonu, New Yorku in Tokiu. V Stock­holmu imajo že prodajalno zgolj za kuhinjsko opremo, v Madridu pa v eni prodajajo samo garderobne omare in vzmetnice. Tako bodo, se nadeja Brodin, ki je »zaradi hitrih sprememb« desetletni poslovni načrt spremenil v triletnega, povečali dobičke.
 

Več kot milijarda kupcev na leto


Z več kot 37 milijardami evrov prihodka v poslovnem letu 2017/2018 in 1,46 milijarde evra dobička, s 424 trgovinami v 52 državah sveta, 208.000 zaposlenimi in več kot 9500 vrstami izdelkov je IKEA Group eno najbolj znanih švedskih podjetij. Lani je njene trgovine, je razbrati z njene spletne strani, obiskala več kot milijarda ljudi. Kjer koli je Ikea, so kupci. V Ljubljani pričakujejo od dva in pol do tri milijone obiskovalcev na leto. Zakaj vsi hodijo v Ikeo? Zato, ker Ikea ni samo vodilna na trgu v pohištveni industriji v Evropi, ampak je tudi v segmentu nizkocenovnosti. S svojo strategijo razmišljanja je postala najboljši prodajalec pohištva na svetu.

Prav tako je za vedno spremenila maloprodajo, je zapisal analitik Warren Shoulberg na industrijskem spletnem portalu The Robin Report. »Verjetno ni drugega trgovca na planetu, ki je svoj osnovni model razširil v toliko krajev s toliko uspeha,« piše Shoulberg. Preden je Ikea obstajala, so ljudje videli pohištvo kot naložbo za naslednjih 20 let, kar pa je povzročalo veliko tesnobe in neodločnosti, pravi analitik. Dodaja, da je Ikea ponudila izdelke, ki so bili lepo oblikovani, četudi ne zelo trpežni, in namenjeni za takojšnjo uporabo: »Gre za osnovno spremembo v poslu in običajne trgovine s pohištvom še vedno lovijo ta vlak.« Poleg tega Ikea naslavlja pravo demografsko populacijo – mlade.
Foto: Reuters
Foto: Reuters

Izdelki niso dragi, a tudi ne prepoceni. Shoul­berg je prepričan, da je njihova cena »popolna«. Čeprav je ponudba pri diskontnih trgovcih, kot je Aldi, cenejša, kupci menijo, da pri Ikei dobijo dobro ceno. Poleg tega je s svojim izpopolnjenim razstavnim prostorom in kavarnami postala edinstvena destinacija za kupce. In v nasprotju z drugimi trgovci, ugotavlja Shoulberg, je to trgovina, ki jo kupci obiščejo s točno določenim ciljem. Slovenci, odvisno od kraja bivanja, še danes romajo v Ikeine trgovine v soseščini: v Celovec, Gradec, Vileš, Zagreb. V katero iti?

Spomnim se, da mi je nekaj znancev že pred leti reklo, da pohištvo kupujejo v Italiji, ker je tam cenejše, drobnarije za kuhinjo in kopalnico in druge malenkosti pa Avstriji. Ali se cene nekaterih izdelkov, ki smo jih naključno izbrali, res razlikujejo med državami? Se, kakor je razvidno iz grafike. Ampak nismo ugotovili nič novega. Mednarodna podjetja uporabljajo različne cene za identične izdelke, saj je kupna moč med državami različna. Primerjava cen kavča Klippan, je že lani znova ugotovila analiza britanske franšize nemškega podjetja Idealo, ki primerja cene izdelkov na spletu, odstira zanimivo sliko Ikeine poslovne logike.

Več iz rubrike

ikonomija

Nič več Visa in Mastercard - prihaja vseevropski plačilni sistem

Šestnajst glavnih bank v Evropski uniji bo uvedlo vseevropski plačilni sistem, ki bo postal alternativa velikanom kot sta Visa in Mastercard ter zmanjšal grožnjo s strani kitajskih in ameriških BigTe…

ikonomija

Warren Buffett veča svojo prisotnost v sektorju energetike

Berkshire Hathaway Energy je opravil nakup podjetja Dominion Energy; celotna vrednost prevzema znaša skoraj 10 milijard dolarjev.

ikonomija

Omrežje pete generacije bo »peskovnik« za inovacije

Tokrat prispevek s predstavnikom enega vidnejših razvijalcev opreme za tehnologijo 5G. Aleksandar Todorovski iz Ericssona o začetkih 5G in kaj ta tehnologija pomeni za EU ter gospodarstvo.

ikonomija

Umetna inteligenca: kaj nas Kitajci lahko naučijo in česa se moramo bati

Kitajska je leta 2017 napovedala, da želi do leta 2030 postati velesila umetne inteligence (UI). Medtem ko ZDA še vedno vodi v absolutnem smislu, se zdi, da Kitajska napreduje hitreje kot ZDA in EU -…

Komentarji: