Humanoidni roboti: Moderna obsesija ali temelj prihodnosti?
Z najnovejšimi tehnologijami želimo izdelati humanoidne robote – androide, ki so nam karseda podobni, po izgledu in 'obnašanju', obenem pa se zgrozimo, ko želi robot s preprostim gibom vzpostaviti mejo med seboj in nami. Ali spodnji posnetek tudi pri vas sproži nenavaden občutek ali celo alarm?
Strašljivo realistični izrazi
Will Jackson, izvršni direktor podjetja Engineered Arts, ki se ukvarja z robotiko, pravi, da si »vsi želijo videti humanoidnega robota [androida]« in dodaja: »Del našega dela je izpolnjevanje te želje«. Posnetki najnovejše stvaritve njihovega podjetja, androida z imenom Ameca, so decembra lani zaokrožili po spletu in prikazali, kako android z izpostavljenim kovinskim trupom in s strašljivo realističnimi izrazi obraza komunicira z raziskovalci.
V enem od videoposnetkov se, kot je razvidno iz posnetka spodaj, Ameca nakremži, ko se raziskovalec dotakne njenega nosu, nakar robot s pomočjo električnih motorjev dvige svojo roko nad človeško. Gre za nenavaden trenutek, ki pri gledalcu sproži alarm: »Šokantno je, da bi robot želel vzpostaviti to mejo med seboj in nami - želja, ki je, ironično, zelo človeška«, navaja spletni portal The Verge, ki je povzel različna mnenja gledalcev, od šoka ali strahu do navdušenja nad zmogljivostjo napredne tehnologije.
Prav ta čustva - radovednost, strah, vznemirjenje - so del programa Engineered Arts. Podjetje zasluži denar s prodajo svojih robotov za zabavo in izobraževanje. Akademiki jih uporabljajo za raziskave, marketinške ekipe za oglaševalske akcije, v muzejih, na letališčih in v nakupovalnih središčih pa pozdravljajo obiskovalce. »Povsod, kjer je velika množica ljudi, s katerimi je treba sodelovati,« pojasnjuje Jackson.
Androidi lahko delujejo tudi po sistemu avtopilota in se na nagovarjanja mimoidočih odzivajo z vnaprej nastavljenimi šalami. Lahko pa so upravljani na daljavo, tako da nevidni upravljavci odgovarjajo na vprašanja množice, kot je razvidno iz spodnjega videoposnetka, posnetega na sejmu CES. V bližnji prihodnosti pa želi podjetje Engineered Arts svoje robote opremiti z bolj izpopolnjeno programsko opremo za t. i. 'klepetalne' robote, ki bi jim omogočila tekoče odzivanje na poizvedbe brez človeškega vodenja.
Ali so ti androidi inteligentni?
Ti roboti so bolj zabavljači kot znanilci prihodnosti, povzema The Verge. Zanimanje velikega dela človeštva za androide se sicer zdi kot obsedenost, vendar smo še daleč od doseganja polnih zmogljivosti in splošne inteligence, o katerih nekateri govorijo.
»Želja, da bi na neživo snov prenesli svoje delovanje in inteligenco, je globoko človeška,« pravi Beth Singler, digitalna antropologinja z Univerze v Cambridgeu. »Ni treba iti tako daleč, kot je šla Ameca z obraznimi značilnostmi, da bi ljudje začeli animirane entitete vključevati v svojo kozmologijo potencialnih bitij,« je za The Verge pojasnila Singlerjeva in dodala: »Obstaja občutek, da bi to, kar je okoli nas, lahko bila inteligenca, in različne kulture se na to odzivajo na različne načine.«
Podjetje Engineered Arts je sicer od svoje ustanovitve leta 2005 izdelalo približno pol ducata robotov, vendar je njihov najnovejši model, Ameca, nedvomno najbolj izpopolnjen doslej. Inženirska umetnost uporablja vse vrste metod za ustvarjanje vtisa čuječnosti androida. Jackson je še posebej ponosen na ključnico androida, ki se lahko premika naprej in nazaj ter se nagiba, prevrača in odklanja.
Vse to pripomore k izražanju subtilnih čustev, kot sta pričakovanje in strah. Mikrofoni v robotovih ušesih pa mu omogočajo, da triangulira (določa lego) zvok in se odziva na bližnji hrup, medtem ko kamere v njegovih očesih izvajajo preprost program strojnega vida za sledenje rokam in obrazom. Rezultat je, da se robot Ameca odzove kot človek, če se mu približate ali ga ogovorite. Obrne se in vas pogleda v oči.
Naslednji korak za Ameco je različica, ki hodi, pravi Jackson, ki je za tehnološki spletni portal pojasnil, da ga njegovo delo na koncu spominja na veličastnost narave. Bolj ko poskuša poustvariti človeško telo, večji je njegov občutek »strahospoštovanja in čudenja« - in spoznanje, kako daleč mora iti človeška iznajdljivost, da lahko tekmuje. »Ko gledaš biološke sisteme in jih poskušaš posnemati, na koncu razmišljaš: 'Kako se je to, za vraga, zgodilo?'«
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost