Francija ne bo blokirala Huaweija

»Huaweiju ne bomo prepovedali vlagati v omrežja 5G, bomo pa zaščitili svoje interese na področju nacionalne varnosti,« je za radijsko postajo France Info dejal Le Maire. Dodal je, da je o tem v ponedeljek govoril tudi s kitajskimi oblastmi.

Odločitev Francije predstavlja nasprotje odločitvi Velike Britanije, ki je pred enim tednom sporočila, da Huawei ne bo smel sodelovati pri razvoju britanskega omrežja 5G. Telekomunikacijski operaterji nove opreme od Huaweija ne bodo smeli kupovati od prihodnjega leta, do konca leta 2026 pa bodo morali odstraniti obstoječo opremo.

Prvi mož nemške zvezne agencije za omrežja Jochen Homann je nekaj dni zatem posvaril pred prezgodnjim izključevanjem Huaweija iz posodabljanja mobilnih omrežjih. Kot je dejal za Frankfurter Allgemeine Zeitung, je Nemčija določila vse potrebne varnostne pogoje za sodelovanje podjetij. Presojati bi morali le, ali jih ta izpolnjujejo ali ne.



Huawei in kitajska telekomunikacijska tehnologija nasploh sta se znašla pod plazom kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi kitajski vladi omogočala prikrit dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe ves čas odločno zanikajo, poroča STA. 

Ukrepi Trumpove administracije se kljub temu stopnjujejo. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je prejšnji teden napovedal, da bodo ZDA proti kitajskim podjetjem, kot je Huawei, uvedle vizumske omejitve. Kot je dejal, jih namreč obtožujejo kršitve človekovih pravic.

Huawei želi »win-win«

V samem Huaweiju vztrajajo pri trditvi, da pomeni njihova navzočnost na evropskih tleh izključno »win-win« položaj – torej obojestransko korist in da so ob koncu preteklega leta izračunali, da so v letu 2018 v evropski bruto domači proizvod prispevali 12,8 milijarde evrov in v proračune evropskih držav vplačali 5,6 milijarde evrov davkov, s čimer so na stari celini omogočili ohranitev 169.700 delovnih mest. Hkrati je bila pandemija za podjetje priložnost, da pokaže, koliko mu je do zdrave Evrope.

Italiji, Španiji, Nizozemski, Češki, Irski in Poljski so podarili več milijonov kirurških mask, in to v trenutku, ko jih je na trgu primanjkovalo. Ko jim je evropski zunanji minister Josep Borrell očital, da se za navidezno dobrodelnostjo skriva poskus poseganja v enotnost EU in razvrednotenja njene kompetentnosti v boju s pandemijo, je Huawei ustavil dobavo.


Zdelo se je, da je koronavirus preložil velike evropske načrte za uvedbo 5G, hkrati pa se je bolj kot prej pokazalo, zakaj je nova generacija interneta in brezžične mobilne telefonije pogoj za vstop v prihodnost. Kar zadeva status Kitajske kot zanesljive partnerice pri tem podvigu, sta se zgodili dve vzajemno kontradiktorni stvari. Po eni strani so ZDA – prav zaradi katastrofalnega Trumpovega vedenja med pandemijo – dodatno izgubile ugled in vpliv, tako da bo za članice EU odslej veliko manj pomembno, kaj si predsednik ZDA misli o tem, ali bi kitajske graditelje »digitalne svilne ceste« smeli sprejeti na evropska tla ali ne.

Po drugi strani je tudi Kitajska v evropskih očeh dodatno izgubila sijaj velike sile, ki učinkovito odpravlja probleme, in se odela v stari plašč netransparentnega avtoritarnega režima, ki ne dovoljuje niti razprave o tem, od kod se je koronavirus prenesel na človeka in kaj vse se je dogajalo v Wuhanu in tamkajšnjem laboratoriju za virološke raziskave. Kitajska tudi ni podprla evropske pobude za zbiranje sredstev za razvoj in distribucijo cepiva, kar je pri številnih visokih funkcionarjih evropskih držav povzročilo občutek, da odnosi z azijsko silo ne morejo biti več takšni, kot so bili nekdaj.
 

Po vsem, kar se dogaja, se zdi, da Amerika tokrat zaostaja

»Tekma proti obdobju 5G je zgolj mit,« je nedavno zapisal Kevin Werbach, profesor na Wharton School pri Univerzi v Pensilvaniji. »5G je marketinško ime za družino tehnologij, katere nosilci lahko pokrivajo različna omrežja. Vendar so tehnični standardi še vedno v razvoju, tako da je veliko vprašanje, kaj spada v 'pravi' 5G.«

Celo če je tekma obstajala, je zapisal v članku, ki so ga objavili na spletnem portalu CNN, se je zdaj že končala: Južna Koreja in Kitajska sta že zgradili veliko širša omrežja 5G kot ZDA, a to ne bi smel biti razlog za paniko. Hit­rejša internetna omrežja, pojasnjuje Werbach, sama po sebi ne ustvarjajo trajne strateške prednosti. »Romunija je ena od desetih držav, ki imajo veliko večjo povprečno hitrost širokopasovnih povezav kot današnja Amerika, pa vendar nikogar v Washingtonu ne skrbi, da bi lahko to romunskim podjetjem zagotovilo prevladujočo prednost.«


Omrežje 5G, pravi profesor Werbach, je nova stvarnost, ki šele nastaja. »Ko se bomo leta 2030 ozrli nazaj, bodo spremembe v digitalnem svetu dramatične,« piše. »Platforma 5G bo podpirala te spremembe, tako kot se je v prejšnjih desetletjih dogajalo s 2G, 3G in 4G. Pa vendar se bodo zdele inovacije, ki so bile do zdaj napovedane za leto 2019 in leto 2021, nepomembne.«

Morda je res tako, vendar bi prej rekli, da profesor Werbach že dolgo ni bil v Južni Koreji, kjer se je aprila letos število naročnikov na omrežje 5G že približalo šestim milijonom in kjer se postpandemični New Deal (poimenovan prav s tem imenom, da bi tako aludirali na ukrepe okrevanja po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki jih uvedel takratni ameriški predsednik Franklin Roosevelt) pravkar osredotoča na digitalne projekte in inovacije, usmerjene v umetno inteligenco, ki se opira na 5G.