Danes zmagujejo digitalizirana podjetja z dobro uporabniško izkušnjo, kar pa v Sloveniji manjka

Podjetja po Evropi hitijo z digitalno preobrazbo svojega poslovanja. To zelo jasno in brez zadržkov podpira Evropska komisija, tudi zaradi ponovnega porasta okužb. Tako kot pri spomladanskem valu okužb bodo zelo verjetno tudi v trenutnem valu pomembno vlogo v gospodarstvu imele ravno digitalne rešitve, ki pa v slovenskem podjetniškem okolju niso izrazito prisotne, kažejo podatki statističnega urada.

Ovire pri digitalni preobrazbi v Sloveniji so pogosto finančne narave, počasen napredek pa poznavalci področja pripisujejo še mentaliteti domačega podjetništva. Ob tem je na področju digitalne preobrazbe opazna nizka podpora države, na kar so v tem tednu opozorili tako gospodarstveniki kot akademiki. Obenem so smiselne smernice digitalnega razvoja vseh ravni države, že začrtane pri Združenju za informatiko in telekomunikacije na GZS.


 

Vpeti v stare vzorce razmišljanja

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) ob trenutnem zagotavljanju brezstičnega poslovanja veča tudi produktivnost zaposlenih, obenem pa nudi priložnosti razvoja novih poslovnih modelov, opozarja stroka. Tako meni tudi vodja IKT Horizontalne mreže pri Združenju za informatiko in telekomunikacije Andreja Lampe, ki je prepričana, da danes zmagujejo podjetja, ki znajo z uporabo informacijskih tehnologij ustvarjati vrhunsko uporabniško izkušnjo in hitro prilagajajo poslovne modele. »To so področja, s katerimi se danes ukvarjajo uspešni, pri nas pa se večinoma ukvarjamo šele z digitalizacijo osnovnih poslovnih procesov in prepričevanjem ali bi vlagali v digitalizacijo in kompetence zaposlenih. Tu smo enostavno premalo ambiciozni in vpeti v stare vzorce razmišljanja,« opozarja Lampetova.
 

Ovira predvsem finančna sredstva in mentaliteta

Prepričanju Lampetove pa pritrjuje še zanemarljiv delež slovenskih podjetij, ki ima izdelano digitalno strategijo. Po podatkih statističnega urada je med podjetij, ki imajo več kot deset zaposlenih, zgolj deset odstotkov takih, ki ima potrjeno digitalno preoblikovanje poslovanja. Med temi je skoraj polovica velikih podjetij, v manjšini pa so majhna podjetja, ki so sicer najbolj prilagodljiva in imajo še veliko neizkoriščenega potenciala. Digitalna strategija je daleč od stalnice tudi med podjetji v proizvodnih dejavnostih, kjer digitalno preobrazbo načrtuje le 8 odstotkov podjetij, med podjetji v storitvenih dejavnostih je takih 12 odstotkov.

Na statističnem uradu ob tem ugotavljajo, da je nizek delež naklonjenosti podjetij k digitalni preobrazbi posledica prepričanja, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje podjetja. Tako meni več kot polovica podjetij, medtem ko jih je dobrih 40 odstotkov prepričanih, da digitalno preobrazbo ovira pomankanje ustreznih kadrov ali pomanjkanje znanja, isti delež pa se strinja tudi s trditvijo, da jim za ta namen primanjkuje finančnih sredstev.
 

Denarja je dovolj

Andreja Lampe si vendarle želi, da bi bila digitalizacija pri slovenskih podjetjih strateška izbira in ne zgolj zadnja možnost. »Pandemija koronavirusa je digitalizacijo pospešila s svetlobno hitrostjo. Kar na enkrat so bila digitalna orodja edina možnost in večino podjetij jih je zelo hitro začela uporabljati. A vendarle, ko je bilo najhuje mimo, so se mnogi vrnili na stara pota. Če v času najstrožjih ukrepov e-podpis listine ni bil nobena težave, so se, ko je bilo najhuje mimo, vrnila zopet na dokumente in podpise v fizični obliki,« dodaja Lampetova.

Digitalizacija je sicer pomembno področje razvoja tudi celotne EU, še izpostavlja predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije Igor Zorko. Ta meni, da je denarja za digitalizacijo vseh ravni države dovolj, a žal manjka razumevanja potreb uporabnikov, usmerjenega strateškega delovanja in načrtovanja pa zato na področju digitalizacije ni čutiti. Če se položaj v kratkem ne spremeni, bomo v velikem zaostanku za EU in svetom, tako pa ne bomo več mogli slediti trendom, svari Zorko.
 

Podpora EU

Evropska komisija je sicer že jasno nakazala, da si želi izrazitega razvoja na področju digitalne preobrazbe, konec koncev je za zeleno in digitalno Evropo namenjena kar petina denarja iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva. S tem EU želi nadoknaditi zaostanek na tehnološkem področju, kjer za zdaj prednjačita ZDA in Kitajska. Trenutno je žogica pri voditeljih držav članic, sredstva se mora namreč primerno počrpati in razporediti. Tako znotraj institucij EU kot v Sloveniji se slišijo pozivi po odločnih dejanjih in podpori domačih raziskav.

»Nujno je, da od besed pridemo k dejanjem, prilagodimo sistem vladanja hitrim spremembam in hitremu ukrepanju, saj se razmere spreminja dnevno. V nacionalnih strategijah in načrtih pokoronskega okrevanja, ki se pripravljajo in sprejemajo v Sloveniji, digitalizacija ni konkretno poudarjena. Politično se veliko govori o pomenu in potrebi digitalizacije za razvoj gospodarstva in družbe, a konkretnih aktivnosti ali ukrepov za zdaj na trgu ni čutiti,« opozarja Zorko.

Na Gospodarski zbornici Slovenije se je včeraj med drugim oblikovalo Razvojno zavezništvo, ki so ga sklenili vodilni slovenski gospodarstveniki in domača raziskovalno-izobraževalna sfera. Tudi omenjeno zavezništvo vlado glasno poziva k večji podpori raziskovalnega področja in krepitvi sodelovanja gospodarstva in akademikov.