Onesnažen zrak Ljubljančane stane 434 milijonov, Mariborčane 107 milijonov evrov letno

Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijone evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na prebivalca, kaže raziskava organizacije CE Delft.
Fotografija: Gradbena dela v megli oziroma onesnaženem zraku, Ljubljana Slovenija. Foto:Šipić Roman
Odpri galerijo
Gradbena dela v megli oziroma onesnaženem zraku, Ljubljana Slovenija. Foto:Šipić Roman

Raziskava nizozemske organizacije je zajela 432 mest v 30 evropskih državah (članice EU, Velika Britanija, Norveška in Švica) s skupno 130 milijoni prebivalcev. Izračunani družbeni stroški za vsa mesta so leta 2018 presegli 166 milijard evrov, so poročilo povzeli v Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.

V absolutnem smislu je London mesto z najvišjimi družbenimi stroški; leta 2018 se je blaginja 8,8 milijona prebivalcev zmanjšala za 11,38 milijarde evrov. Londonu sledita Bukarešta z letno izgubo blaginje v vrednosti 6,35 milijarde evrov in Berlin z izgubo 5,24 milijarde evrov.

Na posameznega prebivalca se je blaginja leta 2018 v povprečnem evropskem mestu zmanjšala za 1250 evrov. Ta vrednost ustreza 3,9 odstotka dohodka, zasluženega v mestih.

Monitoring zraka v Mariboru. Foto::Regent Tadej
Monitoring zraka v Mariboru. Foto::Regent Tadej
Pri tem med posameznimi mesti prihaja do velikih razlik; v Bukarešti skupno zmanjšanje blaginje znaša več kot 3000 evrov na prebivalca letno, v mestu Santa Cruz de Tenerife v Španiji pa manj kot 400 evrov.

V številnih mestih v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem družbeni stroški, povezani z zdravstvenim varstvom, dosegajo od osem do deset odstotkov zaslužka. Večina teh stroškov se nanaša na prezgodnjo umrljivost: v 432 preiskovanih mestih je povprečni delež stroškov zaradi umrljivosti znašal 76,1 odstotka skupnih družbenih stroškov. Po drugi strani pa stroški zaradi obolevnosti znašajo 23,9 odstotka.

V Ljubljani so stroški onesnaženega zraka dosegli 2,2 odstotka ustvarjenega bruto domačega proizvoda, v Mariboru pa 3,4 odstotka. Ljubljana in Maribor sta sicer edini slovenski mesti, vključeni v raziskavo.


Na kakovost zraka sicer, kot so v Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj zapisali v sporočilu za javnost, v veliki meri vplivajo transportne navade ljudi. Te pa so odvisne od prometnih politik, vzpostavljenih na državni in mestni ravni, zato imajo vlade na tem področju pomembno vlogo. Obstaja namreč pozitivna korelacija med deležem lastniških avtomobilov oz. časom vožnje na delo in stopnjo onesnaženja zraka, opozarjajo avtorji študije.

Družbene stroške je treba upoštevati v času odločanja o prometnih politikah, ki vplivajo na mobilnost v mestih, pa tudi med načrtovanjem prehoda z motorjev z notranjim zgorevanjem na alternativne rešitve brez emisij oziroma z nizkimi emisijami, vključno z e-mobilnostjo. Prometne politike, ki izboljšujejo kakovost zraka, so lahko koristne tudi za javno zdravje, če spodbujajo povečano telesno aktivnost, kot sta hoja ali kolesarjenje.

Zrak "zabeljen" s kovinskimi delci; Luka Koper miri in se opravičuje; ni železov oksid, ampak aluminij - tako menijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, ki so di delce ogledali le pod mikroskopom. Foto: Boris Šuligoj
Zrak "zabeljen" s kovinskimi delci; Luka Koper miri in se opravičuje; ni železov oksid, ampak aluminij - tako menijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, ki so di delce ogledali le pod mikroskopom. Foto: Boris Šuligoj
Raziskovalci opozarjajo tudi, da bi bili stroški, izračunani v raziskavi, verjetno še višji, če bi upoštevali tudi stroške pandemije bolezni covida-19. Komorbidnost (sočasna prisotnost več bolezni) je pomemben dejavnik umrljivosti bolnikov z boleznijo covid-19, med najpomembnejšimi pa so ravno komorbidnosti, povezane z onesnaženjem zraka, so poudarili. Več raziskav je dokazalo, da slaba kakovost zraka običajno poviša stopnjo umrljivosti obolelih s covidom-19, zato so družbeni stroški zaradi slabe kakovosti zraka verjetno višji od opredeljenih v tej raziskavi.

Prav tako analiza temelji na poročani kakovosti zraka, pri čemer pa je spremljanje te kakovosti marsikje potrebno še izboljšati. Brez dobre mreže merilnih postaj lahko pride do izrazito podcenjenih vrednosti onesnaženja zraka, zato so v raziskavi opredeljeni družbeni stroški verjetno nižji od dejanskih, so še dodali raziskovalci, ki zato priporočajo izboljšanje mreže merilnih postaj.

Več iz te teme:

Več iz rubrike

aktualno

PKP7: Predlog pripravljen, sindikati na nogah

Vlada je pripravila predlog sedmega protikoronskega zakona, ki bo ponudil dodatno pomoč gospodarstvu. V ZSSS so na nogah, saj so bili sindikati znova izključeni iz priprave nabora ukrepov.

aktualno

Kitajci kupili avstralski otok in izgnali domačine

Kitajsko podjetje je kupilo avstralski otok in zdaj preprečuje, da bi Avstralci stopili nanj. Tako domačini kot turisti so ogorčeni.

aktualno

Barack in Michelle Obama sta si privoščila za skoraj 12 milijonov

Novi dom zakoncev Obama stoji na 29 hektarjev velikem posestvu, ima 7 spalnic in 8 in pol kopalnic. Na voljo je tudi zasebna plaža.

aktualno

V pandemičnih razmerah 9-milijdarna prodaja na črni petek

Trgovine v ZDA so se pripravile na drugačno izvedbo črnega petka. Medtem, ko se je prodaja v trgovinah razpolovila, spletna prodaja z 9 milijardami dolarjev.

Komentarji: