Boljše in hitrejše odločitve: Kako je razmišljal Steve Jobs

Šahovski velemojstri včasih hkrati igrajo več partij sočasno - in zmagajo - več iger hitrega šaha z zavezanimi očmi. Adriaan de Groot je v znani študiji »Expert and novice problem solving strategies in chess: Sixty years of citing de Groot (1946)« prosil mojstre in šahiste začetnike, da si nekaj sekund ogledujejo položaj in ga nato rekonstruirajo iz spomina. Ko je bil položaj tisti, ki bi se lahko pojavil v resničnih igrah, so se mojstri odrezali bistveno bolje kot novinci. 


Ko pa je bil položaj ustvarjen z naključno postavitvijo figur, mojstri niso bili nič boljši od novincev. Zakaj? Mojstri so videli in analizirali nešteto šahovskih položajev. Poznali so jih in prepoznavali vzorce ter nagonsko povezali nov vzorec s tistimi, ki jih že poznajo. Toda naključnega vzorca niso mogli povezati z ničemer, kar so poznali. So pa vsekakor boljši v prepoznavanju položajev. Izkoristili so tisto, kar nevroznanost imenuje blodenje, razčlenjevanje in združevanje informacij na najbolj učinkovit način.
 

Sposobnost hitrega sprejemanja odločitev je veščina, ki izhaja iz obsežne, nenehne prakse. Vsakdo se je lahko nauči.
FOTO: Apple

Obsežna praksa in nagonske odločitve …

Praksa in izkušnje nam omogočajo, da se možgani ujemajo z vzorcem in se brez zavestne misli primerno odzivajo. Temu lahko rečemo tudi intuicija, ki je po besedah nobelovega nagrajenca, ekonomista Daniel Kahnemana, »mišljenje, da počnemo nekaj, ne da bi vedeli, zakaj to počnete«.
 


Barbara Oakley, profesorica inženirstva na ameriški univerzi Oakland, katere spletni tečaj »Learning How to Learn« (Naučite se, kako se učiti, op.a.) je zelo priljubljen, pravi, da je »drobitev« mati vsega učenja. »Ko nekaj tako dobro poznaš, v hipu prikličeš v spomin, narediš ali pa uporabiš. Ustvarjanje nevronskih vzorcev - nevralni kosi - podpira razvoj vsega strokovnega znanja.«

Skratka, obsežna praksa in globoke izkušnje pomagajo strokovnjakom pri odločanju o nagonskih odločitvah. Vedo - ne da bi razmišljali, zakaj vedo. 

… privedejo do hitrih odločitev

To je tudi odgovor na vprašanje, zakaj se lahko izkušeni vlagatelji hitro odločajo o trgovanju ali položaju v katerem so. Zato lahko izkušeni voditelji hitro preberejo ekipo in dojamejo medosebno dinamiko in nasprotujoče si agende, četudi so trajale leta, piše spletni portal Inc.
 
In tako se je Steve Jobs lahko po vrnitivi v Apple takoj odločil, kateri izdelki bodo rešili podjetje. Jobs se je leta dela v oblikovanju ukvarjal z uporabnostjo, kakovostjo, trženjem blagovnih znamk ... Zaradi zavestne prakse in bogatih izkušenj je Jobs postal strokovnjak za tehnološke strategije, vedenje potrošnikov in trženje blagovnih znamk, piše Inc.
 


Sprejemal je hitre, na videz nagonske odločitve o vrednosti izdelka. Vedel je, ne da bi vedel, zakaj ve. Vendar se ni rodil z zmožnostjo domišljije in ustvarjanja odličnih izdelkov.