Za nami je po donosnostih zgodovinsko leto
Leto, ki je za nami, je bilo izjemno glede na dogajanje na delniških trgih, predvsem pa je to leto, ki ga bo težko ponoviti, česar se vlagatelji zelo dobro zavedamo. A tudi december 2021 ni bil tipičen december, kot smo ga bili vajeni in smo se ga veselili, saj je običajno postregel s predpraznično umirjenostjo in stabilnimi donosi.
Zadnji december je bil namreč precej turbulenten. Prinesel je veliko nihajnost globalnih delniških trgov, kjer so prednjačile tehnološke delnice. Vlagatelji smo to spremljali z veliko zaskrbljenostjo in upanjem, da se ne bo dogodilo kaj hujšega. Ta negotovost ni popustila vse do božičnih praznikov.
Na srečo so se po padcih trgov vedno, kot smo v zadnjem obdobju že navajeni, hitro pojavili kupci, ki izkoristijo ugodnejše cene delnic za dopolnitev svojih portfeljev. Tako so se trgi v zadnjih dneh iztekajočega leta zopet stabilizirali in nam postregli z lepimi donosi.
Razlogov za to je kar nekaj. Na prvem mestu moramo žal omeniti hitro slabšanje globalnih epidemioloških razmer zaradi novega, očitno še bolj nalezljivega seva covida-19, poimenovanega omikron. Kar nekaj držav je zaradi strahu pred širjenjem okužbe že sprejelo nam dobro znane ukrepe, omejitve gibanja in delne zapore gospodarstva, za katere smo upali, da ne bodo več potrebni.
Vedno več je storitev, ki so dostopne samo cepljenim in prebolevnikom. Seveda so se med analitiki in ekonomisti takoj pojavila ugibanja, v kolikšni meri bo to vplivalo na načrtovano gospodarsko rast. Trgi so se kot vedno takoj odzvali in pojavila se je nihajnost.
Ameriška centralna banka (FED) svoje politike zmanjševanja odkupa državnih in hipotekarnih obveznic (FED tapering) ter načrtovanega začetka dvigovanja obrestnih mer v letošnjem letu kljub možnim negativnim vplivom širjenja nove različice koronavirusa v svojih izjavah zaenkrat ne spreminja. Predsednik FED Jerome Powell je celo izjavil, da je ameriško gospodarstvo tako robustno in dobro na poti okrevanja, da mu tudi poslabšanje epidemioloških razmer ne more do živega. Ta izjava je pomirila trge in takoj so se pojavili kupci.
Višja inflacija, upad stopnje nezaposlenosti
Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije, objavljeni v mesecu decembru, so bili solidni.
Stopnja inflacije v ZDA se je v novembru glede na oktober sicer povišala za 0,8 odstotka in je na letnem nivoju dosegla že visokih 6,8 odstotka, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela. Na srečo vlagateljev pa je bilo to povišanje nekako v skladu s pričakovanji analitikov že vračunano v ceno delnic, zato dodatnih pretresov ta objava ni prinesla.
Na področju nezaposlenosti v novembru v ZDA je bil zopet zaznan napredek. Stopnja nezaposlenosti je upadla za nadaljnjih 0,4 odstotka, tako trenutno znaša optimističnih 4,2 odstotka.
Potrošnja prebivalstva (consumer spending) je tudi v novembru zrasla, tokrat za 0,6 odstotka. To rast, ki je za ameriško gospodarsko rast izjemno pomembna, gre pripisati predvsem rastočim plačam in vladnim socialnim transferjem, kot ugotavljajo analitiki.
MSCI WORLD pridobil 3,2 odstotka
Zaupanje potrošnikov (consumer confidence), ki meri zadovoljstvo prebivalstva s svojim trenutnim finančnim stanjem in zaupanjem v ekonomsko prihodnost, se je v novembru prav tako izboljšalo, kar je za finančne trge dobra informacija.
Kot zanimivost pa naj navedemo, da se je v zadnjem obdobju povišala korelacija med gibanjem delniških trgov in trgom kriptovalut, kot ugotavljajo analitiki. Ena izmed možnih razlag je, da ima vedno več vlagateljev v tradicionalne finančne naložbe v svojih portfeljih tudi kripto naložbe. Vsaka sprememba naložbene strategije, predvsem v zvezi z bolj tveganimi naložbami, kot so tudi kriptovalute, tako sproži tudi nakupe in prodaje le-teh, zato se je pojavila korelacija.
Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v decembru pridobil zelo solidnih 3,2 odstotka (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Največ so tokrat pridobile britanske delnice, za njimi pa tesno evropske delnice (EU), ki so pridobile 5,3 odstotka (EUR). Razočaranje je bilo tudi tokrat pri azijskih delnicah trgov v razvoju, ki jih navzdol vleče predvsem Kitajska. Pridobile so komaj 0,4 odstotka.
Razočarale so tudi obveznice, saj so evropske v decembru izgubile več kot en odstotek vrednosti. Glasnejše kot so govorice o dvigovanju obrestnih mer, slabše gre obveznicam.
Ameriški dolar pa je napram evru v decembru izgubil 1 odstotek vrednosti.
Donosnost po naložbenih razredih v letu 2021
Ob začetku novega leta nas vlagatelje seveda zanima, kako so posamezni naložbeni razredi delovali v letu 2021. Kratek pregled je podan v spodnji tabeli. Pričakovano najbolje so jo odnesle kriptovalute, med delnicami pa razviti trgi, predvsem ameriške delnice. Obdobje je bilo za zlato in obveznice slabše, kar je spričo okrevanja gospodarstva po pandemiji in pričakovane visoke gospodarske rasti tudi razumljivo. Vlagatelji so tako selili sredstva iz konservativnih v bolj rizične, kjer so si obetali višje donose.
Donosnost je podana glede na EUR. Prikaz v USD bi bil nižji. EUR je napram USD v letu 2021 izgubil več kot sedem odstotkov.
Kriptovalute krepko navzdol
Padec vrednosti kriptovalut se je v decembru še poglobil. Tako je Bitcoin v mesecu decembru izgubil ca. 15 odstotkov vrednosti. Kot smo že omenili, nekateri analitiki višjo nihajnost in padec kriptovalut povezujejo z nihajnostjo na delniških trgih, ki smo ji bili priča v decembru. Vlagatelji so se zaradi povečane negotovosti začeli umikati iz bolj tveganih naložb, kamor spadajo tudi kriptovalute.
Nepremičninski sektor odlično
Vrednosti delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so v mesecu decembru lepo zrasle. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je vrednost najbolj zrasla prav v zadnjih dneh meseca. To je spričo hitrega širjenja novega seva covida-19 omikron, ko so številne države zopet sprejele ukrepe omejitve gibanja, nekoliko presenetljivo. Na drugi strani pa so nepremičnine lahko učinkovita zaščita proti inflaciji. Tako je v decembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot štiri odstotke vrednosti (EUR).
Kaj pa naprej?
Glede na vse navedeno je napoved dogajanja na finančnih trgih izjemno zahtevna in negotova. Možnih je več scenarijev. Nič novega, boste verjetno komentirali.
Najbolj negotova je verjetno napoved o globalnem epidemiološkem stanju in pojavljanju novih sevov virusa covida-19. Tu smo se pri napovedovanju že večkrat krepko ušteli. Virus je očitno bolj trdovraten, kot si želimo verjeti. Medicinska stroka že napoveduje nove vale pandemije; naslednjega po novoletnih praznikih, če jim gre verjeti. Zagotovo to vplivalo tudi na finančne trge. Kljub temu pa v letošnjem letu pričakujemo, da bo vpliva vedno manj. Trgi so se namreč kar nekako navadili živeti tudi s pandemijo.
Akcije in politika centralnih bank so nekoliko bolj predvidljive. Zmanjševanje odkupa obveznic se je v ZDA že začelo. Tu se najverjetneje ne bo nič spremenilo. Likvidnost na trgih, ki je bila eden glavnih vzrokov za rast delniških tečajev, se bo zagotovo zmanjševala.
Nekoliko bolj negotova je časovna dinamika začetka dvigovanja obrestnih mer, ki je v veliki meri odvisna od gibanja inflacije v prihodnjih mesecih. Če se bo inflacija začela umirjati, kot napovedujejo in upajo nekateri ekonomisti, bo dinamika dvigovanja zagotovo bolj zmerna, kar po našem mnenju ne bo imelo večjega vpliva na finančne trge. V primeru, da se bo rast inflacije nadaljevala v takem tempu kot v zadnjih mesecih, pa lahko pričakujemo mnogo bolj agresiven odziv centralnih bank. To pa bo imelo velik vpliv na svetovno gospodarstvo in posledično tudi na finančne trge.
Analitiki menijo, da kratkoročna inflacija v okviru 4 – 5 odstotkov bistveno ne vpliva na kupno moč in nakupne navade potrošnikov, kasneje pa se stvari bistveno spremenijo. Potrošniki si lahko privoščijo vse manj nakupov proizvodov in storitev, kupna moč upada, prihodki zaposlenih ne morejo slediti inflaciji. Podjetja prodajo vse manj, njihovi rezultati se slabšajo, cena njihovih delnic na trgih lahko začne upadati.
Potrošnja prebivalstva in posledično gospodarska rast upadata. Lahko pride do recesije. Trgovci so prisiljeni v zniževanje cen, da kaj prodajo. Posledično tudi inflacija začne upadati. Zaradi zniževanja gospodarske rasti centralne banke odgovorijo z zniževanjem obrestnih mer za oživitev gospodarstva. Pa imamo nov ekonomski cikel.
Kljub vsemu ostajamo za letošnje leto zmerni optimisti. Bikovski trend na delniških trgih lahko ob ugodnem razpletu dogajanja še kar nekaj časa traja. Zavedamo pa se, da bo, vsaj kar se donosov tiče, leto 2021 težko ponovljivo.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
