Za izhod iz krize potrebujemo učinkovite finančne rešitve

Odgovornost države za izvajanje pomoči slovenskemu gospodarstvu in posledično ohranjanju splošne blaginje še ni končana.
Fotografija: Likvidnost slovenskega gospodarstva se je kot posledica epidemije covid-19 močno zmanjšala. FOTO: metamorworks / Shutterstock
Odpri galerijo
Likvidnost slovenskega gospodarstva se je kot posledica epidemije covid-19 močno zmanjšala. FOTO: metamorworks / Shutterstock

Bolezen covid-19 je vsekakor zdravstvena težava a bo, kot že vemo, imela in ima velike posledice tudi v gospodarstvu in družbi. Delitev pomoči slovenskemu gospodarstvu v časih med epidemijo in časih, ki prihajajo, predvsem v segmentu mikro-financiranja malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov (MSP), je pri ohranjanju zdravega gospodarstva izjemnega pomena. Finančna likvidnost trgov je namreč ključna za zagotavljanje gospodarske rasti, visoke zaposlenosti in splošne družbene blaginje.

Likvidnost slovenskega gospodarstva se je kot posledica epidemije covid-19 močno zmanjšala. Ukrepi države za zmanjšanje negativnih gospodarskih posledic epidemije so nekoliko pomagali upočasniti izgubo delovnih mest, vendar se Slovenska podjetja (še posebej v segmentu MSP) žal srečujejo z vsesplošno nelikvidnostjo, kar bi lahko vodilo v množične insolvenčne postopke in velike izgube delovnih mest.



Nekatere druge države v evrskem območju so zelo hitro po nastopu epidemije uvedle odločne ukrepe in začele deliti likvidnostno pomoč, že kmalu po razglasitvi epidemije na evropskih tleh (npr. Nemčija v marcu ter Avstrija, Švica in Združeno Kraljestvo v aprilu). Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami po učinkovitosti izvajanja inventarnih ukrepov za pomoč gospodarstvu zaostaja.

Nekatere druge države v evrskem območju so zelo hitro po nastopu epidemije uvedle odločne ukrepe in začele deliti likvidnostno pomoč, že kmalu po razglasitvi epidemije na evropskih tleh. FOTO: Flamingo Images / Shutterstock
Nekatere druge države v evrskem območju so zelo hitro po nastopu epidemije uvedle odločne ukrepe in začele deliti likvidnostno pomoč, že kmalu po razglasitvi epidemije na evropskih tleh. FOTO: Flamingo Images / Shutterstock
Večina Evropskih držav je sprejela interventne ukrepe, ki družbam zagotavljajo neposredno likvidnost z novimi posojili in neposrednimi dotacijami. Podobni programi v Sloveniji, kljub sprejeti zakonodaji, še niso zaživeli. Kot je moč razbrati iz obvestila Banke Slovenije (tukaj), garancijska shema za bančne kredite v Sloveniji še ni zaživela.

Slovenske banke so na podlagi garancijske sheme od 12. 3. 2020 do 17. 7. 2020 odobrile tri posle v višini 16.5 milijonov evrov bančnih posojil. Država je za pridobitev bančnih posojil po garancijski shemi predpisala preveč pogojev in birokratskih ovir. Garancijska shema za bančna posojila ostaja zaradi kompleksnosti postopkov popolnoma nedosegljiva za MSP.

Pri nas so ukrepi države omejeni na subvencije za zaposlene (na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom), na odložene davčne obveznosti in omejeno pomoč regionalno razvojnih in podjetniških skladov. Namesto prepotrebnih novih bančnih posojil, država z obveznim moratorijem na odplačilih bančnih posojil le delno zagotavlja likvidnost izbranim družbam, ki so likvidnost pridobile že pred epidemijo. Ta čas se kopičijo zamude plačil (ali pa enostransko podaljšujejo plačilni roki) po celotnih dobaviteljskih verigah.


Posledično število stečajev v Sloveniji hitro raste. Državni blagajni se nižajo prihodki in ljudje ostajajo brez zaposlitve. Obotavljanje naše vlade je nerazumljivo. Namesto zgledovanja po uspešnih gospodarskih praksah Vlada RS daje občutek, da je svoje že opravila. Po zgledu Švice bi lahko uvedla hitra, brezpogojna posojila za MSP.

Kot v Veliki Britaniji bi lahko v delitev finančne pomoči vključila nebančne ponudnike finančnih storitev, izrecno FinTech (finančno tehnološke) družbe (npr. https://marketfinance.com/about). Po zgledu Avstrije bi lahko uvedla enkratne dotacije za pomoč izbranim dejavnostim, ki jih je epidemija močneje prizadela. Podobno kot v Španiji, bi garancijska shema za bančna posojila lahko vsebovala manj stroge izpolnitvene pogoje. Nemčija izvaja program dokapitalizacije družb, ki jih je prizadela epidemija. Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Velika Britanija ponujajo neposredne dotacije visokotehnološkim družbam.
Pri nas so ukrepi države omejeni na subvencije za zaposlene (na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom), na odložene davčne obveznosti in omejeno pomoč regionalno razvojnih in podjetniških skladov. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Pri nas so ukrepi države omejeni na subvencije za zaposlene (na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom), na odložene davčne obveznosti in omejeno pomoč regionalno razvojnih in podjetniških skladov. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Slovenska podjetja trenutno iščejo in potrebujejo učinkovito in hitro finančno rešitev, obliko podpore, ki ni le odlog plačil ampak neke vrste kreditna linija ali dotacija. Likvidnostna sredstva morajo biti široko dosegljiva in brez prestrogih administrativnih ovir. V tem smislu ni dovolj, da je pomoč le zakonsko omogočena, temveč, da dejansko prispe do MSP.

Republika Slovenija bi morala v odpravo negativnih posledic pandemije vključiti širok krog ponudnikov pomoči - tudi domačih visoko tehnoloških ponudnikov finančnih storitev. Le tako lahko preprečimo negativne gospodarske posledice pandemije in zmanjšamo prihajajočo recesijo, ki bo povečala brezposelnost in družbeno revščino. 
 

Več iz rubrike

Komentarji: