Vsi si želimo višje plače … Pa bi s tem res več prihranili?

Raziskava, ki smo jo opravili v okviru Izračuna finančne starosti je pokazala, da se kar 51 odstotkov Slovencev in Slovenk nahaja v obdobju otroka in mladostnika. Kaj to pomeni? Da več kot polovica Slovencev in Slovenk ne zna ravnati z denarjem, živi od plače do plače in komaj kaj privarčuje, ali celo nič. Presenečeni? Mi glede na naše izkušnje nismo … In upali bi si celo trditi, da se bo odstotek z novo izpolnjenimi izračuni še nekoliko poslabšal. Zakaj je temu tako? Ker enostavno področju ravnanja z denarjem posvečamo premalo pozornosti.

Ste finančno otrok, mladostnik, morda odrasel?

Kot je pokazala raziskava v kateri je doslej sodelovalo že več tisoč Slovencev (številka se vsak dan posodablja, saj je izračun še vedno na voljo tukaj: www.financnastarost.si), imamo v Sloveniji skoraj 51 odstotkov finančnih otrok in mladostnikov, dobrih 46 odstotkov se jih finančno uvršča v razred odrasel, slaba 2 odstotka pa je zrelih. V zadnjih dveh obdobjih, kjer so finančni starostniki in modreci, pa se nahaja manj kot 2 odstotka Slovencev in Slovenk.
 

In kakšni so najpogostejši izzivi po posameznih obdobjih?

Ljudje se soočamo z različnimi izzivi glede na to v katerem finančnem obdobju se nahajamo. Kar je vsem obdobjem skupno je, da povsod čutimo finančni stres. Vprašanje je samo, kako močno je prisoten v naših življenjih? Pa si v nadaljevanju poglejmo, kateri izzivi so značilni za posamezna obdobja in za kakšne vrsto stresa gre.

Finančno obdobje otroka in mladostnika:

-        živimo od plače do plače,
-        smo nelikvidni (uporabljamo kreditne kartice),
-        smo v izrednem limitu,
-        nimamo likvidnostne vreče,
-        nam le redko uspe kaj privarčevati …

Če bi želeli vse skupaj spraviti na isti imenovalec bi lahko rekli, da preprosto porabimo več kot zaslužimo.

Finančno obdobje odrasel in zrel:

-        nimamo ciljev,
-        imamo nekaj sredstev na voljo in sklenemo produkt, ki nam pač pride pod roko (običajno kombinacija zavarovanja in varčevanja),
-        nimamo likvidnostne vreče,
-        smo prepozni - običajno imamo precej izgovorov, zakaj s tem nismo pričeli prej.

V tem obdobju pogosto mislimo, da znamo vse sami, pa čeprav brez načrta in jasne strategije.

 

Finančno obdobje starostnik in modrec:

-        mislimo, da vse vemo,
-        imeli bi visoke donose, a ne bi nič tvegali,
-        imamo naložbeno vrečo, a nimamo ustreznega portfelja,
-        ko pride do korekcije na trgu, reagiramo čustveno …

Takrat, ko pa imamo dovolj denarja in bi dejansko lahko le še uživali življenje, pa enostavno nimamo načrta in strokovnjaka, ki bi nam pri tem pomagal.
 

Koliko premoženja imamo Slovenci?

Raziskava je med drugim razkrila tudi, koliko premoženja imamo Slovenci »v svojih vrečah«. Tudi tukaj so bili rezultati skladno s pričakovanji, saj je povprečna višina privarčevanih sredstev najvišja v obdobju finančne starosti Starostnik in Modrec, kjer ima oseba povprečno privarčevano 82.804 evre. V finančnem obdobju Zrel je ta znesek v višini 62.478 evrov, Odrasli imajo 23.415 evrov, Otroci in Mladostniki pa povprečno 1293 evrov.

Je pa pri tem potrebno poudariti, da četudi so se posamezniki nahajali v obdobju odrasel, ni nujno, da niso občutili stresa kot je življenje od plače do plače. To pomeni, da kljub višjim prihodkom ljudje niso imeli vzpostavljenega sistema, ki bi jim omogočil bolj mirno plutje skozi mesec. In v takšnih primerih je potrebno hitro dopolniti posamezne temelje ali bolje vreče, da nas ne bi nepredvidena situacija pahnila v obdobje ali dve nazaj.
 

Kako finančno uspešni smo glede na svojo biološko starost?

Zelo konkretni pa so tudi podatki, ki prikazujejo kakšna je finančna starost Slovencev, v primerjavi z biološko starostjo. V raziskavi smo tako ugotovili, da 45,6 odstotka mladostnikov (starost od 15 do 30 let) zaostaja za svojo finančno starostjo. 49 odstotkov mladostnikov pa jih prehiteva svojo prihodnost, kar pomeni, da so finančno vsaj odrasli ali več.

Na drugi strani pa 55,2 odstotka odraslih (starost od 30 do 45 let) zaostaja za svojo finančno starostjo, kar pomeni, da so finančno v obdobju mladostnika ali otroka. Samo 1,6 odstotka odraslih pa prehiteva svojo prihodnost, kar pomeni, da so v finančnem obdobju Zrel, Starostnik ali Modrec.

V obdobju osamosvajanja in ustvarjanja družine smo zelo ranljivi, kar je na nek način logično, pa vendar bi to lahko spremenili, v kolikor bi že prej poskrbeli za to, da so naše tri vreče denarja pravilno napolnjene.

Kako pa je s tistimi starimi med 45 in 65 let?

Samo 4,7 odstotka jih prehiteva svojo prihodnost, medtem ko kar 91,5 odstotka Slovencev v tej starostni kategoriji  zaostaja za svojo prihodnostjo. To pomeni, da so finančno Odrasli, Mladostniki ali Otroci. Vse to nakazuje, da bodo imele naslednje generacije ob upokojitvi velike finančne izzive, še posebej, ker s starostjo naraščajo tudi stroški zdravstvene oskrbe.

Glede na to, da velik del Slovencev zaostaja za svojo prihodnostjo, je vsekakor na mestu vprašanje, kaj to za posameznika pomeni dolgoročno. Dolgoročno zaostajanje za svojo prihodnostjo pomeni, da bomo slej kot prej zabredli v finančno krizo, najkasneje takrat, ko se bomo upokojili. Ne bomo namreč privarčevali dovolj, da bi lahko zapolnili pokojninsko vrzel (pokojnina običajno dosega le 50 odstotkov zadnje plače, če upoštevamo še malico in prevoz), kar spet pomeni zniževanje življenjskega standarda ob upokojitvi. To pa ni najhujše, kar nas lahko doleti. Nihče ne bi smel biti star, bolan in brez denarja. A rezultati raziskave kažejo, da to čaka večino Slovencev, če ne bodo ukrepali zdaj, takoj, dokler je še čas.

A ni vse izgubljeno, obstaja načrt, kako preiti iz enega finančnega obdobja v drugega. Nekaterim to lahko uspe celo zelo hitro, če se držijo … Naše izkušnje kažejo, da finančna pismenost (znanje, veščine in motivacija), ki je predpogoj za uspešno upravljanje z denarjem, prispeva le 20 odstotkov k naši finančni starosti, 80 odstotkov pa temelji na naših dejanjih (ravnanju z denarjem). Samo s cilji, znanjem in motivacijo, brez konkretnega načrta in ukrepov, ne moremo pričakovati sprememb. Upanje in neaktivnost je namreč slaba strategija. Za mirno pot skozi obdobja finančne starosti potrebuješ vse. In glede na to, da nam je danes vse to na voljo, res nimamo več izgovora, zakaj ne bi šli na pot vsaj do finančne zrelosti.