Bodo vlagatelji »branili« delnice v dokaz svojih vrednot?

Minila sta dva meseca leta 2021 in kapitalski trgi imajo vlagateljem že kaj pokazati. Ameriške delnice so pridobile slabe tri odstotke, evropske slaba dva odstotka, po pričakovanjih pa so bili trgi v razvoju (še posebej azijski) med naložbeno bolj privlačnimi regijami s petodstotno donosnostjo. Pri sektorjih velja izpostaviti energijo, kjer so delnice v povprečju dražje za 20 odstotkov, sledijo finance, telekomunikacijske storitve ter surovine in materiali. Vlagatelji so se letos morali izogibati predvsem defenzivnim sektorjem (osnovne potrošne dobrine, oskrba in zdravje) ter varnim državnim obveznicam, saj so imeli omenjeni segmenti negativno donosnost (merjeno v evrih, upoštevaje dividende).
 
S ptičje perspektive smo bili torej priča izrazitemu dvigu naklonjenosti tveganju. Kaj ne bi, saj gospodarsko okrevanje dobiva trdo podlago, predvsem v uspešnem razvoju novih cepiv in dejanskem cepljenju (samo v ZDA so v februarju uspeli zvečati dnevno število cepljenih z 1,5 milijona na 2,5 milijona ljudi). Da pa ne bi pozabili tudi ukrepov ekonomske politike, so v Predstavniški hiši v ZDA pretekli konec tedna sprejeli fiskalni sveženj pomoči za spopadanje s posledicami pandemije koronavirusa v višini 1900 milijard ameriških dolarjev.
 
A na kapitalskih trgih je vedno prisotna kakšna skrb – »kost«, ki jo vlagatelji kot potencialno tveganje glodajo, dokler je ne zmanjka oziroma pride nova. Tokrat smo takšno kost našli v aktivaciji malih vlagateljev, ki so se presenetljivo usklajeno lotili delnic podjetja GameStop. Podjetje ni sistemskega pomena, bolj zanimivo je bilo ravnanje domnevno malih vlagateljev (na njihov vlak so sicer skočili tudi institucionalni vlagatelji), ki je po besedah predstavnika večjega spletnega borznega posrednika pripeljalo sistem (v mislih je imel borzne posrednike in klirinške hiše) blizu kolapsa.
 


Regulator bo seveda dogodke preučil, profesionalni vlagatelji (beri: hedge skladi) bodo morali razmisliti o strategijah prodaje na kratko, konvencionalni vlagatelji pa se predvsem sprašujemo, ali takšna popularizacija borznega trgovanja med malimi vlagatelji (Goldman Sachs je pred kratkim postregel z razrezom dnevnega trgovanja v ZDA, v katerem je delež trgovanja malih vlagateljev v letu dni zrasel z 10 odstotkov na več kot 20 odstotkov), ki bi ga lahko označili tudi s špekuliranjem, ne signalizira pretirane brezbrižnosti in optimizma.
 
Dogodki v zvezi z delnicami GameStopa pa so podobno kot dogajanje v zvezi z bitcoinom (ki je še ena »kost« zadnjega obdobja) razkrili tudi, da so v ozadju ravnanja malih vlagateljev globlja poslanstva, ki jim - vsaj deklarativno - v prvi vrsti ni za zaslužek, temveč upor proti … (ustrezno dopišite). Težko sicer verjamem, da obstajajo vlagatelji, ki bi bili zaradi višjega cilja večno imuni na izgube, a vseeno se odpira vprašanje, ali bomo morali v prihodnje pozorneje spremljati interese in nazor lastnikov posameznih podjetij. Je možno, da bodo vlagatelji »branili« delnico, ker bodo s tem zvesti svojim vrednotam? Nekaj podobnega teorija pozna pri dividendni politiki. Učinek klientov namreč pravi, da podjetja prilagajajo svojo dividendno politiko profilu vlagateljev, ki preferirajo bodisi višje bodisi nižje dividende.
 


Zadnja aktualna skrb pa so višje zahtevane donosnosti državnih obveznic. Vzrok zanje je pravzaprav spodbuden: gospodarstvo okreva in ne potrebuje več nizkih obrestnih mer, poleg tega se v ozadju krepi tudi prenos sredstev iz varnejših obveznic v tvegane naložbe. Interpretacije pa so tudi manj spodbudne. Ena teh se navezuje na dvig diskontne stopnje, ki bo znižala vrednost prihodnjih denarnih tokov podjetij in s tem njihovih delnic. Temu sicer težko oporekamo, a hkrati se bodo v tej isti enačbi zvišali tudi denarni tokovi. Končni učinek ne bo nujno negativen, še posebej, če se spomnimo odločenosti centralnih bank, da bodo ohranile razmere v finančnem sektorju še naprej ohlapne.
 
* Avtor je direktor področja analiz pri Triglav Skladih.