Trije nauki iz pandemičnega gospodarstva

Koronavirus je svoje popotovanje po svetu začel v Wuhanu, ki so ga popolnoma izolirali 23.januarja. Virus je hitro dosegel ZDA, kjer je dodobra načel največje svetovno gospodarstvo, v Sloveniji smo prvi primer zabeležili 4. marca. Čez mesec dni bo torej prva obletnica prvega primera koronavirusa pri nas - katere nauke so iz pandemičnega leta potegnili gospodarstveniki in ekonomisti? Nas čakajo sistemske spremembe?
 

Ključno je cepivo

Ameriški novinar John Cassidy, ki piše za The New Yorker pravi, da je pandemija deželo čez lužo še posebej močno prizadela. Od prejšnje pomladi so tamkajšnji ekonomisti v pandemičnem gospodarstvu izluščili tri pomembne nauke: glede zajezitve epidemije je nadvse pomemben primeren odziv vladne politike. Agregirani podatki oziroma obsežna statistika o gospodarstvu zakrije številne stiske posameznikov. In kaj je najbolj ključno pri ponovnem zagonu gospodarstva in premagovanju pandemije? Cepivo. Vse navedeno se še posebej kaže v zadnjih dneh pandemije, ko so ameriške oblasti vpeljale koordiniran odziv na grožnjo, obenem pa se je začelo tudi cepljenje.

2020 bolje od pričakovanj

Prejšnji četrtek je ameriški urad za prodajo sporočil obseg padca bruto domačega proizvoda za 3,5 odstotka v letu 2020. Gre za največji padec ameriškega BDP po letu 1946, ko je gospodarstvo obstalo zaradi druge svetovne vojne. Kljub velikemu padcu ameriški mediji poročajo, da smo z rezultatom lahko zadovoljni, saj so številni ekonomisti lani spomladi pričakovali večje opustošenje zaradi popolnega zaprtja tovarn, trgovin in drugih podjetij. Ko se je lani junija na ameriški centralni banki (FED) sestal odbor za sprejemanje odločilnih politik, so namreč napovedali, da se bo v letu 2020 ameriško gospodarstvo skrčilo za 6,5 odstotka. Tudi stopnja brezposelnosti je nižje od pričakovanj, saj so takrat napovedovali 9,3-odstotno stopnjo brezposelnosti zaradi pandemije.

Dejanski padec BDP je bil torej več kot polovico manjši od napovedanega, stopnja brezposelnosti pa je decembra dosegla 6,7 odstotka.
 

Razlogi za veselje

John Cassidy kot razlog za boljše rezultate od pričakovanih, v prvi vrsti navaja zajetno pomoč gospodarstvu s strani ameriškega kongresa in Feda. Ta sta gospodarstvu ponudila koordinirano pomoč takrat, ko je bila ta najbolj potrebna. Spomnimo, da je kongres marca odobril 2,2 bilijona dolarjev vredno pomoč, kar je tudi »najobsežnejši fiskalni izdatek v zgodovini ZDA. Še več, denar je bil usmerjen najbolj prizadetim družinam, delavcem in podjetjem.« Tako so v svojem nedavnem poročilu zapisali ekonomski svetovalci v Beli hiši.


Hkrati pa je Fed na monetarni strani zagnal številne programe nujnih posojil, obrestne mere so spustili skoraj na ničlo, z obveznicami pa je v obtok pustil še dodatne bilijone dolarjev.
 

Obvod depresije

Vsi programi centralnih bank so uspešno preprečili tisto, česar so se ekonomisti najbolj bali: izrazito negativna gospodarska klima, ki bi botrovala odpuščanju, velikemu upadu dohodka in potrošnje, vse skupaj pa bi še dodatno spodbudilo zmanjševanje delovnih mest. Ravno takšna negativna spirala je tisto, kar recesijo prevesi v depresijo.


S tem ko so gospodinjstva, brezposelni in mala podjetja imeli na voljo denar, so tudi večje korporacije bile kreditno sposobne pri centralnih bankah. Te so povečale agregirani dohodek in potrošnjo, ki bi brez državnih spodbud strmoglavila. Pravzaprav so programi ameriške centralne banke bili tako uspešni, da razpoložljivi dohodek (skupni znesek denarja, ki posamezniku ostane po tem, ko pokrije davčne obveznosti) za Američane v času pandemije sploh ni upadel. Minuli petek je ameriški urad za trgovino poročal, da je razpoložljiv dohodek v Ameriki decembra celo narasel na 15,5 bilijona dolarjev; to je okoli 300 milijard dolarjev več kot februarja, torej v obdobju pred pandemijo, če pri tem upoštevamo še inflacijo.

Takšno spodbujanje potrošnje gospodinjstev je za ZDA še posebej pomembno, saj domača potrošnja v ZDA predstavlja skoraj dve tretjini BDP. Aprila, ko so potrošniki zaradi pandemije ostali doma, trgovine pa so zaprle svoja vrata, se je hkrati sesula tudi domača potrošnja. Vendar so zgoraj omenjeni ukrepi uspeli trend obrniti navzgor, potrošnja pa je naslednjih šest mesecev vztrajno rasla. Skupna potrošnja je lani decembra znašala kar 12,9 bilijona dolarjev, kar je 400 milijard manj kot februarja isto leto, a vendar še vedno manjši upad, kot so se bali ekonomisti.

Skrite stiske

Kljub opevani državni pomoči pa tovrstne združene statistike prekrijejo stiske številnih Američanov. V zadnjih enajstih pandemičnih mesecih je marsikateri Američan bil izrazito prikrajšan za udobje, še posebej delavci v gostinstvu in turizmu. Te industrije so bile najbolj na udaru zaradi pandemije, spet drugi pa so bili prisiljeni pustiti svoje zaposlitve, zgolj zato, da so lahko skrbeli za svoje bolne družinske člane. Po podatkih ameriškega urada za delo je samo decembra zaposlitev izgubilo 10,7 milijona oseb. Od tega jih je 4 milijone brez dela že več kot 27 tednov.

Te številke pa še vedno ne prikažejo realne slike pravi Cassidy, saj ni jasno število oseb, ki so bile odpuščene. Zaradi letne rasti prebivalstva v ZDA se vsako leto povečuje tudi število delovno aktivnih oseb, vendar pa je to število lani upadlo za štiri milijone. Število brezposelnih prav tako ne pove, koliko ljudi dela za zmanjšan delovnih ali pa so morali sprejeti manjše plačilo. »Trenutno je v ZDA 26,8 milijona delavcev (15,8 odstotka delovne sile), ki so praktično brezposelni, ne delajo zaradi prisotnosti virusa, imajo zmanjšano število ur dela ali pa prejemajo manjšo plačo neposredno zaradi posledic pandemije,« pravijo na ameriškem uradu za delo.

Breme pandemije najbolj občutijo prebivalci manjšin in najslabše plačani delavci, ki ne morejo delati na daljavo in nimajo finančnih rezerv.
 

Cepivo

Praktično vsi ekonomisti pa se strinjajo, da je najbolj ključno pri premagovanju tegob pandemije cepivo oziroma zmaga nad virusom. Glede na upor zahodnega prebivalstva nad strogimi ukrepi držav je najučinkovitejša pot iz trenutne krize zgolj cepivo. Od tega, kako bo cepljenje izvedeno bo odvisno praktično vse, pravijo analitiki in ekonomisti. Če bi se uresničile napovedi o precepljenosti večine prebivalstva v prihodnjih mesecih, nas lahko čaka znatna gospodarska rast že v drugi polovici leta 2021.