Si Trump delniške trge dejansko razlaga napačno?

Ameriški delniški trgi zadnje čase rastejo - večina analitikov pri tem opozarja na trenutno nedelovanje teh trgov, Trump pa še vedno hvali uspešen odboj krize.
Fotografija: V prvem četrtletju leta 2020, je najbogatejših 10 odstotkov Američano imelo v lasti kar 87 odstotkov vseh delnic in mešanih skladov. Srednji sloj obvladuje le 6,6 odstotkov lastništev. FOTO: Brendan McDermid/Reuters
Odpri galerijo
V prvem četrtletju leta 2020, je najbogatejših 10 odstotkov Američano imelo v lasti kar 87 odstotkov vseh delnic in mešanih skladov. Srednji sloj obvladuje le 6,6 odstotkov lastništev. FOTO: Brendan McDermid/Reuters

Analitiki opozarjajo, da so trenutne razmere na ameriških delniških trgih skrajno nenavadne, trg pa pravzaprav niti ne deluje in zato ni pravi pokazatelj okrevanja po krizi, ki jo je načela pandemija. Vendar pa opozorila in razlage analitikov in ekonomistov, Donalda Trumpa ne ustavijo pri tem, da delniške trge še vedno uporablja kot dokaz normaliziranja življenja v ZDA, piše CNN Business.
 

Večina rasti trga ne občuti


»Lastniki delnic so vsi prebivalci ZDA. Ravno zdaj imajo svoj trenutek delniški trgi, ki rastejo, kar je koristno za vsakega posameznika. Tudi Američani, ki niso bogati, so lastniki delnic ali pa imajo denar vložen v pokojninske sklade.« Tako je svoja prepričanja o lastništvu delnic ta torek izrazil predsednik Trump.

Resnica pa je vseeno drugačna, saj milijoni Američanov nikakor ne zaznavajo rasti delniških trgov. Namreč, zgolj 52 odstotkov Američanov ima na trgu neke naložbe. Večina tega so naložbe v pokojninske sklade, le 14 odstotkov gospodinjstev pa je neposredno dejavnih na delniškem trgu.
 

Velike razlike med prebivalstvom


»Upoštevati gibanje delniškega trga, kot prikaz razmer srednjega sloja je zmotno in celo zavajajoče,« opozarja Edward Wolff, profesor na newyorški univerzi, ki raziskuje področje lastništva delnic in družbeno neenakost.


Medtem pa Trump zatrjuje, da hiter odboj cen delnic ne pomaga zgolj najbogatejšim temveč vsem. Vendar pa je dejstvo, da imajo ravno najbogatejši bistveno več deležev v delnicah, kot jih ima ostali del prebivalstva. To obenem pomeni, da gibanje cen delnic ne vpliva proporcialno enako na vse sloje, saj nimajo vsi enakega obsega lastništva delnic, ker si ga enostavno ne morejo privoščiti.

V prvem četrtletju leta 2020, je najbogatejših 10 odstotkov ameriških gospodinjstev imelo v lasti kar 87 odstotkov vseh delnic in mešanih skladov, je takrat pisala Ameriška centralna banka (Federal Reserve). Srednji sloj (gospodinjstva, ki so glede vrednosti premoženja med 20 in 80 odstotki) pa je bil v istem obdobju lastnik zgolj 6,6 odstotkov vseh delnic in mešanih skladov, poudarja Wolff.

Trump še vedno vztraja pri tem, da rast delniških trgov čuti celotna populacija. FOTO: Tom Brenner/Reuters
Trump še vedno vztraja pri tem, da rast delniških trgov čuti celotna populacija. FOTO: Tom Brenner/Reuters
»Delovanje delniških trgov je povsem nepovezano z dejanskimi izkušnjami večine Američanov v splošnem gospodarstvu; še posebej delovanja delniških trgov ne občuti srednji sloj. Večina Američanov resnično nima koristi od tega, da delniški trgi zdaj rastejo,« še pravi Wolff.
 

Korporativna Amerika


Pri pregledu resničnega delovanja gospodarstva pa pravi pokazatelj ni niti S&P 500. Slednji zgolj prikaže delovanje največjih podjetij, ki so hkrati tista, ki v krizo vstopajo z največ sredstvi. To pa so obenem tudi podjetja, ki v času krize lahko delujejo naprej, medtem ko manjša propadajo. Pravzaprav so ravno težave, ki jih imajo majhna podjetja tudi tisto, kar lahko poveča vrednost velikih korporacij.

Ob takšnih pogledih so delniški trgi lahko povsem nepovezani s temelji resničnega gospodarstva. Tako S&P 500 ravno dosega rekorde, hkrati pa brezposelnost v ZDA še vedno raste, kopiči se tudi število bankrotov.

Več iz rubrike

Komentarji: