Cene umetnin mladih umetnikov pognalo v višave
Cene umetnin mladih umetnikov so se v zadnjem obdobju zelo povečale, nekateri od teh umetnikov pa so številnim muzejem celo neznani.
Odpri galerijo
Trg umetnin je zdaj bistveno večji kot prejšnja leta, kupci pa lahko zaradi digitalnih dražb naenkrat kupujejo po celem svetu, ne zgolj v svojem okolju, kar zvišuje cene. FOTO: Morteza Nikoubazl/Reuters
Cene umetnin, ki se prodajajo na dražbah preko spleta, so v zadnjih mesecih poskočile v nebo, piše New York Times. Če bi dražbe umetnin potekale v živo bi zagotovo slišali vzdihe presenečenja, zdaj pa lahko s presenečenjem zgolj strimo v naraščajoče številke.
V zadnjih letih so nov val energije vnesli mlajši sodobni umetniki, ki so danes stari zgolj 40 let ali manj. Ti so hitro pritegnili pozornost javnosti, cene njihovih umetnin pa so bile že na prvih dražbah izredno visoke. Zanimivo je, da številni umetniki pravzaprav sploh še niso imeli samostojnih razstav v muzejih, njihova kariera pa je samo preko spleta povsem zaživela.
Primer tega je švicarski umetnik Nicolas Party, ki je svojo prvo dražbo doživel junija 2018, ko so ga opredelili kot obetavnega figurativnega slikarja, znanega po nadrealističnem slogu slikanja pokrajin, ki jih je imenoval »still lifes«. Njegovo delo iz leta 2012, imenovano Still Life No 97 je bilo takrat prodano v London za 11.128 dolarjev. Le leto in pol za tem je bila njegova slika, imenovana Rocks, prodana v Hong Kong za vrtoglavih 1,1 milijona dolarjev.
Podobne zgodbe mladih umetnikov, ki so svoja dela na drugi dražbi prodali za bistveno višje cene kot na prvi, je opaziti tudi drugod. Presenečajo pa predvsem tisti umetniki, ni sploh še niso dobili priložnosti, da bi se uveljavili na kateri koli dražbi. Takšen je primer kenijskega slikarja Michael Armitage, ki je danes star le 36 let. Njegova oljna slika, imenovana The Conservationists je bila leta 2015 sprva ocenjena na 50.000 dolarjev, za tem na 70.000, v letu 2019 pa se je prodala kar za 1,52 milijona dolarjev.
Tako visokih cen ne dosegajo niti uveljavljeni umetniki. Trenutni veliki spremembi botruje vedno več posameznikov, ki imajo dejansko veliko denarja, pravi vodja dražb sodobnih umetnin v New Yorku David Galperin. Ta dodaja še, da je trg umetnin bistveno večji kot prej, kupci pa lahko zaradi digitalnih dražb naenkrat kupujejo po celem svetu, ne zgolj v svojem okolju.
Novi umetniki
V zadnjih letih so nov val energije vnesli mlajši sodobni umetniki, ki so danes stari zgolj 40 let ali manj. Ti so hitro pritegnili pozornost javnosti, cene njihovih umetnin pa so bile že na prvih dražbah izredno visoke. Zanimivo je, da številni umetniki pravzaprav sploh še niso imeli samostojnih razstav v muzejih, njihova kariera pa je samo preko spleta povsem zaživela.
PREBERITE TUDI:
Primer tega je švicarski umetnik Nicolas Party, ki je svojo prvo dražbo doživel junija 2018, ko so ga opredelili kot obetavnega figurativnega slikarja, znanega po nadrealističnem slogu slikanja pokrajin, ki jih je imenoval »still lifes«. Njegovo delo iz leta 2012, imenovano Still Life No 97 je bilo takrat prodano v London za 11.128 dolarjev. Le leto in pol za tem je bila njegova slika, imenovana Rocks, prodana v Hong Kong za vrtoglavih 1,1 milijona dolarjev.
Digitalne dražbe in več bogatih ljudi
Podobne zgodbe mladih umetnikov, ki so svoja dela na drugi dražbi prodali za bistveno višje cene kot na prvi, je opaziti tudi drugod. Presenečajo pa predvsem tisti umetniki, ni sploh še niso dobili priložnosti, da bi se uveljavili na kateri koli dražbi. Takšen je primer kenijskega slikarja Michael Armitage, ki je danes star le 36 let. Njegova oljna slika, imenovana The Conservationists je bila leta 2015 sprva ocenjena na 50.000 dolarjev, za tem na 70.000, v letu 2019 pa se je prodala kar za 1,52 milijona dolarjev.
Tako visokih cen ne dosegajo niti uveljavljeni umetniki. Trenutni veliki spremembi botruje vedno več posameznikov, ki imajo dejansko veliko denarja, pravi vodja dražb sodobnih umetnin v New Yorku David Galperin. Ta dodaja še, da je trg umetnin bistveno večji kot prej, kupci pa lahko zaradi digitalnih dražb naenkrat kupujejo po celem svetu, ne zgolj v svojem okolju.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
