Milijonarka: Biti premožen ni tako enostavno kot si mislite

Biti izjemno premožen ne pomeni, da imaš brezskrbno življenje, kakršnega si morda predstavljate - vsaj po mnenju te milijonarke in njenega moža.
Fotografija: Jennifer Risher. FOTO: Amazon
Odpri galerijo
Jennifer Risher. FOTO: Amazon

Jennifer in David Risher sta v svetu tehnologije pred 35. letom zaslužila več deset milijonov dolarjev in se nenadoma znašla v elitnem davčnem razredu brez priročnika o tem, kako se izogibati potencialnim pastem in kako živeti v zaostrenih družbenih odnosih.

»Bogastvo vidimo iz resnično ozke perspektive: bleščice, glamur in pohlep, ne vidimo pa resničnosti,« je za The New York Post dejala 55-letna Risherjeva. »Denar je tabu tema, vendar v resnici ne bi smel biti.«

Mati dveh otrok v svoji novi knjigi »We Need To Talk: A Memoir About Wealth«, opisuje kako se je borila s svojim bogastvom.  
 
Oba z možem Davidom sta v zgodnjih devetdesetih delala v Microsoftu, kjer sta spoznavala radosti delniških opcij. Nato je David leta 1997 zapustil računalniškega velikana in se pridružil - takrat manj znani - spletni družbi Amazon.
 
»Ta knjiga ne deli nasvetov. To ni način, kako morajo premožni živeti. To je moja zgodba,« je dejala Risherjeva, ki je odraščala v meščanskem gospodinjstvu, medtem ko je moža vzgajala mati samohranilka v slabem finančnem stanju.


Dejala je, da so premožni posamezniki, kakršna je sama, razmeroma pogosti, pri čemer je navedla študijo ameriškega sklada Trust, v kateri je 77 odstotkov premožnih anketirancev dejalo, da so odrasli revni, in tudi študijo podjetja Fidelity iz leta 2017, v kateri je bilo ugotovljeno, da je 86 odstotkov premožnih posameznikov samozaposlenih.
 
Risherjeva je na začetku kariere služila 19.500 ameriških dolarjev letno v oglaševalski agenciji v Seattlu, kasneje se je pridružila Microsoftu, najprej v človeških virih in kasneje v trženju. Po 18 mesecih v Microsoftu je pridobila četrtino svojih delnic v vrednosti 300.000 dolarjev. Toda to je bil šele začetek. Potem ko je Risherjeva rodila prvo hčerko, je moževo kariero poneslo v nebo.

»Ko se je David pridružil Amazonu sem ravno rodila in si nisem želela postati mama, ki bi ostala doma. Nisem se imela za premožno žensko,« se spominja Risherjeva. Kmalu je podjetje Amazon izvedelo prvo javno ponudbo delnic, Risherjeva pa sta čez noč postala bogatejša za desetine milijonov dolarjev.

Medtem ko sta se zakonca izogibala pogovoru o tem, je čas tekel, sama pa sta se naučila uživati lagodno življene – zasebna letala, razkošna preobrazba garderobe, svečane večerje, več vil in podobno. A ne za dolgo.  

Risherjevo, ki je odraščala z varčnimi starši, je namreč začelo skrbeti, kako bo denar vplival na njene otroke. Družina je začela leteti komercialno. »Ko je naš šestletnik začel spraševati, ali ne gremo na izlet z zasebnim letalom, in naš štiriletnik: zakaj ne letimo v prvem razredu, sem vedela, da se mora nekaj spremeniti,« je dejala.
Jennifer in David Risher. FOTO: Courtesy
Jennifer in David Risher. FOTO: Courtesy

Bogastvo ji je zapletalo tudi družbeno življenje in družinske odnose, dokler se ni naučila odprto pogovarjati.
 
»Najboljša prijateljica skoraj ni povabila moje družine na predstavo Cirque du Soleil, ker je bila zaskrbljena, da bomo zadovoljni le s sedeži v prvi vrsti. To me je šokiralo in tako grozno se mi je zdelo, da je razmišljala o financah. Njeno prijateljstvo mi je pomenilo več kot sedeži v prvi vrsti,« je dejala Risherjeva.
 
Darilo v vrednosti 20.000 dolarjev, ki ga je podarila svojemu bratu, je povzročilo kaos v družini. Brat se je namreč počutil nerodno, pravi.
 
Risherjeva meni, da je bolj pomembno kot kdaj koli prej, da bogati začnejo govoriti o denarju. Danes z možem živita na območju zaliva v ZDA. David je trenutno izvršni direktor Worldreaderja, ki ljudem, ki živijo v državah v razvoju, zagotavlja brezplačno digitalno knjižnico knjig. Medtem Jennifer, ki je vredna milijone, še vedno išče pravo razmerje med življenjem in bogastvom.

Več iz rubrike

finance

Kuba v pričakovanju prvega uradnega padca valute po kubanski revoluciji

Kubanski peso naj bi letos prvič po revoluciji leta 1959 doživel uraden padec vrednosti, s tem pa ne bo več izenačen z ameriškim dolarjem.

finance

Švedska bo verjetno prva opustila gotovino

Švedska je bila po obsegu brezgotovinskih plačil že prej ena izmed vodilnih držav. Pandemija koronavirusa pa je še pospešila opustitev bankovcev in kovancev v državi.

finance

Prihaja regulacija in obdavčitev kriptovalut

Finančni ministri EU so se na neformalnem dvodnevnem zasedanju v Berlinu zavzeli za enostavno obdavčitev.

finance

EU v tem trenutku ni primerno opremljena za konkuriranje Kitajski

Vse od začetka koronakrize se med državami članicami EU veča skrb in zaskrbljenost nad izzivi, ki jih za staro celino predstavlja Kitajska.

Komentarji: