Evropski voditelji želijo preprečiti večjo bančno krizo

Evropski voditelji so pred kratkim sprejeli odločitev za dokončno definicijo bančne unije EU.
Fotografija: Evropska centralna banka, Foto: Lisi Niesner / Reuters
Odpri galerijo
Evropska centralna banka, Foto: Lisi Niesner / Reuters

V prejšnjem tednu naj bi evropski voditelji sklenili, da bodo kmalu definirali evropsko bančno unijo. Ta je bila namreč sprejeta v zadnji finančni krizi, a nikoli dokončno definirana. Odločitev, kdaj konkretno naj bi se to zgodilo, naj bi sicer prepustili evropskim finančnim ministrom, navaja Reuters.
image_alt
Naprodaj stanovanja na največji superjahti na svetu

Dokončna uvedba bančne unije naj bi pomenila vzpostavitev skupnega sistema zavarovanja depozitov. Tak sistem naj bi močno zmanjšal možnosti, da bi prišlo v 19 državah evroobmočja do večje bančne krize. Poleg tega naj bi novi način okrepil tržno zaupanje v evro in povpraševanje po valuti.
 

Izzivi v zvezi z vzpostavitvijo skupnega sistema zavarovanja depozitov


Po navedbah vira je sicer vzpostavitev skupnega sistema zavarovanja depozitov zelo občutljiva tema. Finančni ministri evroobmočja skušajo s kolegi iz Evropske unije, ki ne spadajo v bančno unijo, že leta doseči dogovor glede sistema zajamčenih depozitov.

V osnutku, ki so ga sklenili evropski voditelji, je zapisano, da naj bi bili ti sicer popolnoma zavezani k bančni uniji. V nadaljnjih razpravah naj bi se dogovorili glede postopnega in časovno omejenega delovnega načrta o vseh odprtih vprašanjih.
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock

Eno pomembnejših je vprašanje jamstva depozitov na ravni celotne Evropske unije. V obstoječem stanju namreč že obstaja en sam bančni nadzornik in en mehanizem reševanja bank, ki propadata. Preden bi bil sprejet dogovor o skupni zaščiti depozitov EU, imenovan evropski sistem varovanja vlog (EDIS), bi bilo po mnenju Nemčije in nekaterih drugih držav razrešiti še druge težave.
 

Delež slabih posojil v evroobmočju še vedno previsok


Pred odločilno potezo bi bilo treba zmanjšati delež slabih posojil in izpostavljenost dolga enega samega vlagatelja. S tem naj bi bila nevarnost, da bi se delovanje bank zrušilo, bistveno manjša. Kljub temu, da naj bi se delež slabih posojil v evroobmočju zmanjševal, naj bi bil v nekaterih državah še vedno previsok, navaja Reuters.

Potreba po vzpostavitvi bančne unije se je sicer pojavila v času finančne krize leta 2008, ki ji je sledila državna dolžniška kriza. Takrat je postalo jasno, da v denarni skupnosti, kakršna je evroobmočje, zaradi tesnih povezav med financami javnega in bančnega sektorja lahko nastanejo težave. Te se lahko hitro prenesejo čez državne meje in povzročijo finančne pretrese v drugih članicah EU.
image_alt
Na Hrvaškem primanjkuje delavcev; turistični objekti ostajajo zaprti

Z vzpostavitvijo bančne unije naj bi postalo evropsko bančništvo bolj pregledno, enotno in varno. Bančno unijo sicer sestavljata dva ključna stebra; enotni mehanizem nadzora (EMN) in enotni mehanizem za reševanje (EMR). Enotni mehanizem nadzora je sicer sestavljen iz ECB in nacionalnih nadzornih organov sodelujočih držav.
 

Več iz rubrike

Komentarji: