Evropski voditelji želijo preprečiti večjo bančno krizo
Evropski voditelji so pred kratkim sprejeli odločitev za dokončno definicijo bančne unije EU.
Odpri galerijo
V prejšnjem tednu naj bi evropski voditelji sklenili, da bodo kmalu definirali evropsko bančno unijo. Ta je bila namreč sprejeta v zadnji finančni krizi, a nikoli dokončno definirana. Odločitev, kdaj konkretno naj bi se to zgodilo, naj bi sicer prepustili evropskim finančnim ministrom, navaja Reuters.
Dokončna uvedba bančne unije naj bi pomenila vzpostavitev skupnega sistema zavarovanja depozitov. Tak sistem naj bi močno zmanjšal možnosti, da bi prišlo v 19 državah evroobmočja do večje bančne krize. Poleg tega naj bi novi način okrepil tržno zaupanje v evro in povpraševanje po valuti.
Po navedbah vira je sicer vzpostavitev skupnega sistema zavarovanja depozitov zelo občutljiva tema. Finančni ministri evroobmočja skušajo s kolegi iz Evropske unije, ki ne spadajo v bančno unijo, že leta doseči dogovor glede sistema zajamčenih depozitov.
V osnutku, ki so ga sklenili evropski voditelji, je zapisano, da naj bi bili ti sicer popolnoma zavezani k bančni uniji. V nadaljnjih razpravah naj bi se dogovorili glede postopnega in časovno omejenega delovnega načrta o vseh odprtih vprašanjih.
Eno pomembnejših je vprašanje jamstva depozitov na ravni celotne Evropske unije. V obstoječem stanju namreč že obstaja en sam bančni nadzornik in en mehanizem reševanja bank, ki propadata. Preden bi bil sprejet dogovor o skupni zaščiti depozitov EU, imenovan evropski sistem varovanja vlog (EDIS), bi bilo po mnenju Nemčije in nekaterih drugih držav razrešiti še druge težave.
Pred odločilno potezo bi bilo treba zmanjšati delež slabih posojil in izpostavljenost dolga enega samega vlagatelja. S tem naj bi bila nevarnost, da bi se delovanje bank zrušilo, bistveno manjša. Kljub temu, da naj bi se delež slabih posojil v evroobmočju zmanjševal, naj bi bil v nekaterih državah še vedno previsok, navaja Reuters.
Potreba po vzpostavitvi bančne unije se je sicer pojavila v času finančne krize leta 2008, ki ji je sledila državna dolžniška kriza. Takrat je postalo jasno, da v denarni skupnosti, kakršna je evroobmočje, zaradi tesnih povezav med financami javnega in bančnega sektorja lahko nastanejo težave. Te se lahko hitro prenesejo čez državne meje in povzročijo finančne pretrese v drugih članicah EU.
Z vzpostavitvijo bančne unije naj bi postalo evropsko bančništvo bolj pregledno, enotno in varno. Bančno unijo sicer sestavljata dva ključna stebra; enotni mehanizem nadzora (EMN) in enotni mehanizem za reševanje (EMR). Enotni mehanizem nadzora je sicer sestavljen iz ECB in nacionalnih nadzornih organov sodelujočih držav.
Dokončna uvedba bančne unije naj bi pomenila vzpostavitev skupnega sistema zavarovanja depozitov. Tak sistem naj bi močno zmanjšal možnosti, da bi prišlo v 19 državah evroobmočja do večje bančne krize. Poleg tega naj bi novi način okrepil tržno zaupanje v evro in povpraševanje po valuti.
Izzivi v zvezi z vzpostavitvijo skupnega sistema zavarovanja depozitov
Po navedbah vira je sicer vzpostavitev skupnega sistema zavarovanja depozitov zelo občutljiva tema. Finančni ministri evroobmočja skušajo s kolegi iz Evropske unije, ki ne spadajo v bančno unijo, že leta doseči dogovor glede sistema zajamčenih depozitov.
V osnutku, ki so ga sklenili evropski voditelji, je zapisano, da naj bi bili ti sicer popolnoma zavezani k bančni uniji. V nadaljnjih razpravah naj bi se dogovorili glede postopnega in časovno omejenega delovnega načrta o vseh odprtih vprašanjih.
Eno pomembnejših je vprašanje jamstva depozitov na ravni celotne Evropske unije. V obstoječem stanju namreč že obstaja en sam bančni nadzornik in en mehanizem reševanja bank, ki propadata. Preden bi bil sprejet dogovor o skupni zaščiti depozitov EU, imenovan evropski sistem varovanja vlog (EDIS), bi bilo po mnenju Nemčije in nekaterih drugih držav razrešiti še druge težave.
Delež slabih posojil v evroobmočju še vedno previsok
Pred odločilno potezo bi bilo treba zmanjšati delež slabih posojil in izpostavljenost dolga enega samega vlagatelja. S tem naj bi bila nevarnost, da bi se delovanje bank zrušilo, bistveno manjša. Kljub temu, da naj bi se delež slabih posojil v evroobmočju zmanjševal, naj bi bil v nekaterih državah še vedno previsok, navaja Reuters.
Potreba po vzpostavitvi bančne unije se je sicer pojavila v času finančne krize leta 2008, ki ji je sledila državna dolžniška kriza. Takrat je postalo jasno, da v denarni skupnosti, kakršna je evroobmočje, zaradi tesnih povezav med financami javnega in bančnega sektorja lahko nastanejo težave. Te se lahko hitro prenesejo čez državne meje in povzročijo finančne pretrese v drugih članicah EU.
Z vzpostavitvijo bančne unije naj bi postalo evropsko bančništvo bolj pregledno, enotno in varno. Bančno unijo sicer sestavljata dva ključna stebra; enotni mehanizem nadzora (EMN) in enotni mehanizem za reševanje (EMR). Enotni mehanizem nadzora je sicer sestavljen iz ECB in nacionalnih nadzornih organov sodelujočih držav.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.