Premožnim zmanjkuje prostora v denarnicah

Skupno globalno bogastvo najpremožnejših posameznikov je lani, merjeno v ameriških dolarjih, doseglo rekordnih 250.000 milijard. Koliko denarja je to?
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

250.000 milijard je približno 4630-krat več od bruto domačega proizvoda Slovenije (tistega iz leta 2019, pred pandemijo) oziroma petkrat več od seštevka letnih bruto domačih proizvodov šestih največjih svetovnih gospodarstev: ZDA, Kitajske, Japonske, Nemčije, Indije in Združenega kraljestva.
 
Svetovno nakopičeno bogastvo posameznikov se je leta 2020 in v prvih mesecih letošnjega leta - zaradi bistveno višje stopnje prihrankov prebivalstva v mnogih državah sveta, pa tudi zaradi močne rasti vrednosti delnic na borzah - še povečalo. Če na primer pogledamo raven prihrankov nemških gospodinjstev, vidimo, da je bilo lani med 16 in 17 odstotki, kar je veliko več kot kdaj koli prej. V sodobni nemški zgodovini, pred sedanjo pandemijo, so bili največji relativni prihranki v letih 1991 in 1992, ko so gospodinjstva prihranila po 12,9 odstotka razpoložljivega dohodka. Tik pred pandemijo, leta 2019, je znašala stopnja prihrankov 10,9 odstotka.
 
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
Krizo, ki jo je povzročil covid-19, so najbogatejši ljudje dobro prenašali. Na primer, število Nemcev v »klubu superbogatih«, katerih finančno bogastvo presega 100 milijonov ameriških dolarjev, se je lani povečalo za kar 186. Zdaj jih je približno 2900. Število nemških »navadnih« milijonarjev, merjeno v ameriških dolarjih, je lani poskočilo za 35.000, na skupno 542.000.
 
Analitiki poslovne skupine Boston Consulting, ki preučuje osebno bogastvo po vsem svetu, najdejo del razlage za rast milijonarjev v Nemčiji in drugih državah EU v krepitvi evra glede na dolar. To ni edini razlog. Deset najbogatejših Nemcev je lani močno povečalo svojo finančno moč, kar pomeni, da pandemija njihovim podjetjem ni škodovala. Nasprotno, prinesla jim je dodatne dobičke.

image_alt
Kako se bodo podjetja odzvala pri naslednji recesiji?

Supermarketi, motorna vozila in logistika ustvarjajo milijarderje

 
V preteklosti so številni bogataši postali multimilijonarji s prodajo poceni robe velikemu številu ljudi - ali s prodajo dragih stvari z veliko maržo. Med prve spadajo lastniki največjih trgovskih verig, med slednjimi pa so veliki nemški proizvajalci motornih vozil. Tudi Slovenci vsak dan veliko prispevamo k bogastvu obeh teh skupin nemških milijarderjev.
 
Na glavnem naslovu za iskanje svetovnih milijarderjev, lestvici Forbes, sta najbogatejša v Nemčiji Beate Heister in Karl Albrecht Junior, ki imata velik lastniški delež v velikanski trgovski verigi Aldi Süd. Supermarketi tega podjetja se (samo) v Avstriji in Sloveniji imenujejo Hofer. V eni publikaciji te družbe, natisnjeni julija lani, piše, da je imela Aldi Süd sredi leta 2020 - 1940 podružnic v južni Nemčiji (sever Nemčije je območje podjetja Aldi Nord), potem približno 2000 v ZDA, skoraj 900 v Veliki Britaniji, 550 v Avstraliji, 530 v Avstriji in še skoraj 700 v Švici, na Madžarskem, Irskem, v Italiji, na Kitajskem in ne nazadnje tudi v Sloveniji, kjer jih je približno 90 (z več kot 1800 zaposlenimi). Heisterjeva in Karl Albrecht Junior sta imela leta 2019 premoženje ocenjeno na 36,1 milijarde dolarjev; maja letos je njuno bogastvo znašalo 39,2 milijarde dolarjev.
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock

 
Tudi premoženje drugega najbogatejšega človeka v Nemčiji dnevno povečujejo številni Slovenci, ki kupujejo v supermarketih Lidl. Trenutno je v Sloveniji nekaj deset poslovalnic Lidla. V Evropi in ZDA jih je skupaj 11.000. Dieter Schwarz je lastnik Lidla in Kauflanda ter nekaterih drugih podjetij v Nemčiji in drugih evropskih državah. Glede na skupni promet je bila skupina Schwarz lani največja trgovska skupina v Evropi; ima skoraj 430.000 zaposlenih. Bogastvo Dieterja Schwarza se je v zadnjih dveh letih povečalo z 22,6 na 36,9 milijarde dolarjev.
 
Podjetnica Susanne Klatten je tretja na lestvici nemških milijarderjev in 67. na svetovni lestvici najbogatejših. Najbogatejša Nemka je, tako kot njen brat Stefan Quandt, podedovala velike lastniške deleže od svojega očeta, industrialca Herberta Quandta, med drugim v BMW-ju. Klattnova ima tudi nove lastniške deleže, v številnih drugih podjetjih. Njeno bogastvo je z 21 milijard dolarjev leta 2019 naraslo na 27,7 milijarde dolarjev letos. Premoženje njenega brata, ki je peti najbogatejši na nemški lestvici, se je v omenjenem obdobju povečalo s 17,6 na 21,6 milijarde.
 
image_alt
Booking osumljen utaje davkov za 150 miijonov evrov

Ne le supermarketi, tudi nekatera logistična podjetja so imela v časih lockdownov veliko več prometa. Med bratom in sestro Quandt-Klatten je četrti najbogatejši Nemec, Klaus-Michael Kühne. Njegovo bogastvo se je v zadnjih dveh letih več kot podvojilo, in sicer z 12,9 na 26,3 milijarde dolarjev. Kühne je večinski delničar globalnega logističnega podjetja Kühne + Nagel.
 
Na šestem mestu med najbogatejšimi Nemci je Theo Albrecht Junior, lastnik maloprodajnega velikana Aldi Nord, ki ima na tisoče podružnic v severni Nemčiji, pa tudi na Danskem, v Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem in v Španiji. Njegovo bogastvo se je v obdobju 2019-2021 povečalo s 17,4 milijarde na 18,8 milijarde dolarjev.
 

Več iz rubrike