Ob objavi Fedovih zapiskov padli svetovni delniški trgi, tudi zlato

Delniški trgi so bili v četrtek globoko v rdečih številkah, donosi nekaterih ključnih državnih obveznic pa so se povzpeli na najvišjo raven v zadnjih letih. Krivec za to naj bi bila ameriška centralna banka (Fed), ki je dan pred tem objavila povzetke z zadnjega zasedanja odbora. Zapiski so negativno vplivali tudi na ceno zlata, ki se je znižala za slabo odstotno točko. Poleg tega se krepko draži tudi nafta.

Hitrejši dvig obrestnih mer

Padcu na svetovnih delniških trgih naj bi botrovala predvsem objava zapiskov z zadnjega zasedanja Fed-ovega odbora za odprti trg (FOMC). Ti nakazujejo na hitrejše zaostrovanje denarne politike v ZDA od pričakovanj, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).

Azijski in evropski borzi sta včeraj močno padli, potem ko je ameriški Nasdaq v sredo padel za več kot tri odstotke. Ameriške državne obveznice z dve in petletno ročnostjo, ki pomembno vplivajo na globalne stroške zadolževanja, pa so se povzpele na najvišje vrednosti po pandemiji, navaja Reuters.

Zapisnik decembrskega zasedanja je pokazal, da bi zaradi zaostrenih razmer na trgu dela in nevzdržne inflacije, lahko Fed zvišal obrestne mere in začel zmanjševati obseg svojih celotnih imetij prej, kot je bilo načrtovano. Zmanjševanje odkupovanja sredstev je sicer proces, ki je znan kot kvantitativno zaostrovanje (QT).

Evropski delniški indeks STOXX 600 se je včeraj znižal za 1,2 odstotne točke in tako izničil vse svoje letošnje dobičke, zaradi katerih je dosegel rekordne vrednosti, pojasnjuje Reuters. Tudi v Aziji so prejšnjo noč zabeležili močan padec. Avstralske delnice so zdrsnile za 2,7 odstotka, kar je največji dnevni odstotni padec od začetka septembra 2020, japonski indeks Nikkei pa je padel za 2,9 odstotka, kar je največji dnevni padec od junija.

»Nekatere ljudi je precej prestrašil zapisnik Feda, da bi lahko hitreje pričeli z zaostrovanjem,« je dejal Carlos de Sousa, strateg za trge v vzponu in upravitelj portfelja pri družbi Vontobel Asset Management. »Morda pa se trg nekoliko pretirano odziva. Dejstvo, da se o tem [kvantitativnem zaostrovanju] pogovarjajo, še ne pomeni, da bodo to storili,« je dejal. Po navedbah Reutersa je še dodal, da v letu 2022 sicer pričakuje do tri zvišanja obrestnih mer, vendar bi bil presenečen, če bi do kvantitativnega zaostrovanja prišlo letos.

Obstaja tveganje, da bi se Fed ujel v past

Pozornost bo zdaj usmerjena na ameriške decembrske podatke ISM za storitveni sektor, ki merijo poslovno aktivnost celotnega gospodarstva. Ti podatki bodo objavljeni pred petkovim zelo pomembnim poročilom o zaposlovanju v ZDA, ki bo sledilo novim podatkom o inflaciji v evro območju, ki jih bo Evropska centralna banka (ECB) pozorno spremljala.

Sredin zapisnik je pokazal, da so bili uradniki ameriške centralne banke enotno zaskrbljeni glede stopnje inflacije, ki naj bi se ob svetovnih ozkih grlih v preskrbi ohranila tudi v letu 2022, navaja Reuters. »Obstaja tveganje, da bi se lahko Fed ujel v past napak v lastni denarni politiki, ker bi moral morda obrestne mere dvigniti hitreje od pričakovanj,« je dejal Carlos Casanova, višji ekonomist za Azijo pri Union Bancaire Privee v Hongkongu.

»Toda glede na to, kdaj bodo prenehali s kvantitativnim sproščanjem, bi to lahko sovpadlo z upočasnitvijo gospodarskega cikla in tudi z znižanjem inflacije zaradi osnovnih učinkov,« meni Casanova. Trenutno svetovni trgi pričakujejo tri polna zvišanja obrestnih mer Feda v letu 2022, pri čemer se prvo pričakuje že marca.

Višji donosi v ZDA so še naprej podpirali močan dolar, čeprav je valuta v primerjavi z jenom, potem ko se je v začetku tedna dotaknila petletnih najvišjih vrednosti, nekoliko popustila. Evro je oslabel za 0,05 odstotka na 1,1307 dolarja, medtem ko se je dolarski indeks zvišal za enak delež na 96,228 dolarja.

STA navaja, da se je krepko podražila tudi nafta. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba včeraj, okoli 18. ure, odšteti 80,09 dolarja, kar je 2,24 dolarja več kot ob koncu trgovanja v sredo. Cena severnomorske nafte brent za dobavo marca se je v tem času glede na sredino zaključno vrednost zvišala za 1,83 dolarja na 82,63 dolarja. Rasti naj bi botrovale ocene o nadaljevanju trdnega okrevanja ameriškega gospodarstva in pa še vedno trajajoči nemiri v Kazahstanu, pomembni dobaviteljici črnega zlata.

Fed-ovi povzetki z zadnjega sestanka so imeli negativen vpliv tudi na zlato. V sredo, 5. januarja, je promptna (fizična) cena za unčo zlata znašala približno 1830 dolarjev oziroma 1620 evrov. Včeraj zvečer pa je bila cena približno dva odstotka nižje in je znašala 1790 dolarjev oziroma 1585 evrov za unčo zlata. Višji donosi ameriških obveznic so sicer ublažili sijaj te plemenite kovine, navaja Reuters.