Povpraševanje po nafti bi lahko doseglo novo rekordno vrednost

Investicijska banka Goldman Sachs napoveduje, da bi lahko nafta dosegla 90 evrov za sodček, povpraševanje pa v naslednjih dveh letih močno naraslo.
Fotografija: Inflacija je prisotna povsod drugje v gospodarstvu, sčasoma pa se pojavi tudi inflacija v naftnih storitvah. Foto: Dado Ruvic / Reuters
Odpri galerijo
Inflacija je prisotna povsod drugje v gospodarstvu, sčasoma pa se pojavi tudi inflacija v naftnih storitvah. Foto: Dado Ruvic / Reuters

Po navedbah družbe Goldman Sachs, bo povpraševanje po surovi nafti leta 2022 doseglo novo rekordno raven, leta 2023 pa naj bi se povzpelo še višje. Mednarodne referenčne cene različnih tipov surove nafte so se v zadnjih mesecih sicer povzpele nad 71 evrov na sodček, saj je povpraševanje preseglo ponudbo. Tudi naraščajoče cene zemeljskega plina so povzročile krize po vsem svetu, predvsem v Evropi.

Vpliv omikrona na ceno surove nafte

Investicijska banka Goldman Sachs. Foto: Brendan McDermid / Reuters
Investicijska banka Goldman Sachs. Foto: Brendan McDermid / Reuters
Damien Courvalin, vodja energetskih raziskav pri investicijski banki Goldman Sachs je v petek, 17. decembra, dejal, da je cena surove nafte 100 dolarjev oziroma 90 evrov za sodček možna, navaja CNBC. Povpraševanje po surovi nafti je bilo rekordno že pred omikron različico koronavirusa, poleg tega pa naj bi se povpraševanje po letalskih prevozih še naprej povečevalo, je dejal.

»Rekordno visoko povpraševanje smo imeli že pred to najnovejšo različico, temu dodajte še povečano povpraševanje po letalskih prevozih in svetovno gospodarstvo, ki še vedno raste,« je dejal Courvalin na petkovem srečanju z novinarji o energetskih napovedih. In nadaljeval: »Vidite, kako bomo leta 2022 v povprečju dosegli novo rekordno visoko povpraševanje, leta 2023 pa ponovno.«

image_alt
Svetovna poraba nafte raste skupaj z gospodarstvom

Tako mednarodne referenčne cene surove nafte Brent kot ameriške nafte so se v zadnjih mesecih povzpele nad 71 evrov, saj je povpraševanje po pandemiji preseglo ponudbo. Tudi naraščajoče cene zemeljskega plina so povzročile krize po vsem svetu, predvsem v Evropi. Slovenska tiskovna agencija (STA) je 8. decembra poročala, da so »cene zemeljskega plina v Evropi znova na izredno visoki ravni.

Sicer pa je omikron različica malce ublažila razpoloženje in v zadnjih tednih cene potisnila nazaj malo nad 62 evrov. Courvalin pričakuje, da si bodo letalski prevozi počasi opomogli, deloma zaradi Azije. »Do nedavnega so države, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Singapur, zelo agresivno omejevale mednarodne prevoze. To se zmanjšuje,« je dejal.

Ruski predsednik Vladimir Putin ima govor na Mednarodnem forumu Ruski teden energije, Moskva, Rusija, 13. oktober 2021. Foto: Sergei Ilnitsky / Reuters
Ruski predsednik Vladimir Putin ima govor na Mednarodnem forumu Ruski teden energije, Moskva, Rusija, 13. oktober 2021. Foto: Sergei Ilnitsky / Reuters

»Počakati bomo morali, da ta val mine, vendar to nakazuje, da bi si morala mednarodna potovanja prihodnje leto še bolj opomoči.« Napovedal je, da bodo cene surove nafte za leto 2022 na ravni 75 evrov za sodček, pri čemer obstaja tveganje, da bi se cene lahko še dodatno zvišale za do 10 evrov, navaja CNBC.

Dodatnih 400.000 sodčkov nafte na dan

Courvalin je dejal, da ne izključuje možnosti, da bi cene nafte dosegle 90 evrov, in da obstajata »dve poti«, ki bi do tega lahko pripeljali. Prva je, da se stroški povečajo, ker naftna podjetja povečajo proizvodnjo. »Inflacija je prisotna povsod drugje v gospodarstvu, sčasoma pa se pojavi tudi inflacija v naftnih storitvah,« je dejal.

image_alt
Kako naftna industrija preusmerja našo pozornost?

Druga možnost je, da ponudba nafte ne bo mogla zadovoljiti povpraševanja, ko se bodo svetovna gospodarstva po pandemiji ponovno odprla. Courvalin je dejal, da bi se cene nafte lahko povzpele do 98 evrov, saj bi se zaradi uničevanja povpraševanja upočasnil trg. To je po njegovih besedah »povsem mogoče«.

OPEC+, ki ga sestavljajo Organizacija držav izvoznic nafte in njene zaveznice, vključno z Rusijo, je omenil, da bi se lahko sestal prej kot 4. januarja, če bodo spremembe v napovedih glede povpraševanja upravičile pregled, poroča Reuters. OPEC+ načrtuje, da bo januarja dodal še 400.000 sodčkov dobave na dan, navaja Reuters.

image_alt
Energetska kriza: Jo bo Rusija rešila ali jo je povzročila?

Več iz rubrike

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.