Ni še konec; se zgodovina ponavlja?

Inflacija v ZDA je bila maja višja od pričakovanj in je dosegla 8,6 odstotka, kar je največ po letu 1981. Mnogi ekonomisti in vlagatelji so razočarani, saj so bili podatki glede inflacije v ZDA za mesec april bolj spodbudni in so že nakazovali na zaustavitev rasti. Glede na trdovratno inflacijo se nekateri sprašujejo, ali se v ZDA morda ponavlja zgodovina in ali se je ameriška centralna banka (Fed) kaj naučila iz obdobja t. i. Velike inflacije (ang. The Great Inflation), ki je trajalo kar 17 let?

Inflacija v ZDA višja od pričakovanj

Inflacija v ZDA se je maja še dodatno povečala, po tem, ko so podatki iz aprila že nakazovali na umiritev stanja. Cene so se namreč v primerjavi z letom prej zvišale za 8,6 odstotka, kar je najhitrejša rast po decembru 1981, je v petek, 10. junija, sporočil ameriški Urad za statistiko dela (BLS).

Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), ki je obsežno merilo cen blaga in storitev, se je povečal celo bolj, kot je bilo ocenjeno v poročilu Dow Jones, in sicer za 8,3 odstotka, navaja CNBC. Brez upoštevanja nestanovitnih cen hrane in energentov se je tako imenovani osnovni indeks cen življenjskih potrebščin povečal za šest odstotkov.

K povečanju so prispevale predvsem rastoče cene nastanitev, bencina in hrane. Cene energentov so se v ZDA v primerjavi s prejšnjim mesecem na splošno zvišale za 3,9 odstotka. Stroški bivališča, ki predstavljajo približno tretjinski delež v indeksu cen življenjskih potrebščin, so se v mesecu maju povečali za 0,6 odstotka, kar je najhitrejša enomesečna rast po marcu 2004. Stroški hrane pa so se maja zvišali še za 1,2 odstotka, tako da je medletno povečanje znašalo 10,1 odstotka.

Zaradi teh naraščajočih cen so se delavcem v tem mesecu še enkrat znižale plače, povzema CNBC. Realne plače so se ob upoštevanju inflacije aprila znižale za 0,6 odstotka, čeprav se je povprečni urni zaslužek malce povečal, je razvidno iz ločene objave BLS. Trgi so se na poročilo Urada prav tako odzvali negativno.

»Težko je pogledati majske podatke o inflaciji in ne biti razočaran,« je dejal glavni ekonomist podjetja Morning Consult John Leer in dodal: »Zaenkrat še ne vidimo znakov, ki bi kazali na to, da smo se rešili.« Poleg tega so petkove številke zmanjšale upanje, da je inflacija morda že dosegla vrh, in povečale strahove, da se ameriško gospodarstvo približuje recesiji.

Kaj počne Fed in kakšne so podobnosti iz zgodovine?

Poročilo o inflaciji sicer prihaja v času, ko je Fed v začetni fazi kampanje zviševanja obrestnih mer, da bi upočasnil rast in znižal cene. Majsko poročilo verjetno utrjuje verjetnost, da se bodo obrestne mere v prihodnje večkrat zvišale za 0,5-odstotne točke. »Očitno v tem poročilu ni nič dobrega,« je dejal Julian Brigden, predsednik MI2 Partners, svetovnega podjetja za makroekonomske raziskave.

Trgi na splošno pričakujejo, da bo Fed s 75 bazičnimi točkami zvišanja obrestnih mer v letošnjem letu in morda še v letu 2023 nadaljeval z zaostrovanjem svoje politike. Inflacija je sicer politični glavobol za Belo hišo in predsednika Joeja Bidna, navaja CNBC. Slednji je v nedavnem članku za Wall Street Journal dejal, da si bo prizadeval za nadaljnje izboljšave dobavnih verig in nadaljeval prizadevanja za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, vendar pa odgovornost za zmanjšanje inflacije prelaga na Fed.

Med trenutnim dogajanjem in obdobjem Velike inflacije v ZDA pa je v svoji nedavno objavljeni knjigi nekaj podobnosti potegnil Ben Bernanke, nekdanji predsednik ameriške centralne banke. Motnje v dobavnih verigah, ki jih je povzročila pandemija covida-19, in nedavni šok, ki ga je za cene energije povzročila vojna v Ukrajini, spominjajo na naftne šoke v letih 1973 in 1979-80. Poleg tega je bila, tako kot pred obdobjem Velike inflacije, tudi pred temi šoki denarna politika ameriške centralne banke zelo spodbujevalno naravnana.

Bernanke v svoji knjigi '21st Century Monetary Policy: The Federal Reserve from the Great Inflation to COVID-19' pojasnjuje, da mora Fed prevzeti vodilno vlogo na področju inflacije. Meni, da mora Fed resno obravnavati inflacijska pričakovanja in si že od samega začetka verodostojno prizadevati za obvladovanje inflacije. S tem, ko se bo odlašalo, se bo psihologija inflacije v javnosti le še okrepila, kar bo prihodnje predsednike Feda prisililo k še bolj drakonskim ukrepom za njeno obvladovanje, kot je bil to prisiljen storiti Paul Volcker, je prepričan Bernanke.

Nevarno pa je lahko tudi politično vmešavanje v oblikovanje politike ameriške centralne banke. Predsedniki, kot je bil Richard Nixon, so imeli osebni interes, da pred volitvami spodbudijo gospodarstvo, navaja nekdanje predsednik Fed. »Ta interes je lahko v nasprotju z dolgoročnim interesom gospodarstva in javnosti.«