Dolar efekt: Današnje dogajanje je zadnje v nizu padajočih domin

Nazadnje je ameriško gospodarstvo štiri mesece zapored doživelo tako visoko inflacijo na koncu stagflacije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Fotografija: Ameriška Ustava, ki se začne z besedami: »We the People«. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Ameriška Ustava, ki se začne z besedami: »We the People«. Foto: Shutterstock

Ustava Združenih držav Amerike je vrhovni zakon Združenih držav, prve tri besede, zapisane v Ustavi pa so: »We the People«, s čimer so določili osnovni namen in razlog za obstoj vlade – služila naj bi svojemu ljudstvu. Danes vidimo, da je resničnost precej drugačna, vse pa se je začelo v začetku 20. stoletja, ko je padla prva domina v nizu sedmih, ki je Ameriko, dolar in posledično svetovno gospodarstvo pripeljala do današnjega stanja. Amerika izgublja svojo politično in finančno moč, padec zadnje domine pa lahko drastično vpliva na cel svet.
 

S cenami blaga se nekaj dogaja

 
Antony Davies je na spletni strani Ameriškega inštituta za ekonomske raziskave (AIER) opisal trenutno finančno stanje ZDA in pojasnil ključne dogodke, ki so pripeljali svetovno velesilo do trenutnega brezizhodnega položaja. Davies je sicer priznan ameriški ekonomist, govornik in avtor ter Ugledni sodelavec Miltona Friedmana pri Fundaciji za ekonomsko izobraževanje.
 
»Inflacija, merjena z indeksom PCE [izdatki za osebno potrošnjo], je na letni ravni [v Ameriki] znašala več kot sedem odstotkov v marcu in aprilu ter več kot šest odstotkov v maju in juniju. Glede na bolj priljubljen CPI [indeks cen življenjskih potrebščin],
Antony Davies. Foto: Wikipedija
Antony Davies. Foto: Wikipedija
je inflacija na letni ravni v istih mesecih znašala med osmimi in 11 odstotki,« je zapisal Davies in dodal, da je nazadnje ameriško gospodarstvo štiri mesece zapored doživelo tako visoko inflacijo na koncu stagflacije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
 
CPI temelji na fiksni košarici blaga in daje jasnejšo sliko dogajanja s potrošniškimi cenami. Pri indeksu PCE pa se košarica blaga spreminja s spreminjanjem cen in daje jasnejšo sliko dogajanja s potrošniško porabo. »Ne glede na to, kateri indeks upoštevamo, je jasno, da se s cenami dogaja nekaj neprijetnega,« meni Davies.
 

Kaj je sprožilo padec prve domine?

 
Po navedbah Daviesa je današnje dogajanje zadnje v nizu domin, ki so začele padati v začetku 20. stoletja. Takrat se je v ZDA uveljavil t. i.  progresivizem (ideologija o napredku), kjer so napredni Američani na vlado gledali kot na koristno orodje za doseganje dobrega in ne kot ustanovitelji ZDA (Founding Fathers) – na nevarno orodje za preprečevanje škode.
 
image_alt
Opozorila na »grozljiv« kolaps finančnega trga

Dvostrankarski sistem naj bi sicer omogočal kompromis med obema pogledoma, toda naprednjaki so se združili v Demokratično stranko, ki je prevzela nadzor nad parlamentom, senatom in Belo hišo, nato pa imenovala večino vrhovnega sodišča. To je bil padec prve domine, navaja Davies in dodaja, da je bil kasneje dvostrankarski sistem tudi ukinjen.
 

Ustava je omejevala delovanje vlade

 
Naprednjaki so tako pridobili nadzor nad vlado, vendar jih je ovirala Ustava. Imeli so namreč drugačne ideje glede delovanja vlade od predhodnikov, ki so jo pojmovali kot orodje za preprečevanje škode. Kongres je tako začel pot sprejemanja zakonodaje, ki je močno presegala njegove pristojnosti, opredeljene v Ustavi. S pomočjo zapletenih argumentov naklonjenega vrhovnega sodišča so ustavne omejitve počasi preoblikovali in oslabili, kar predstavlja padec druge domine.
 
Majhna stvar lahko sproži niz dogodkov. Foto: Getty Images/iStockphoto
Majhna stvar lahko sproži niz dogodkov. Foto: Getty Images/iStockphoto
Davies pojasnjuje, da so bile besede, zapisane v Ustavi, vedno manj pomembne v primerjavi s tem, kako je devet sodnikov vrhovnega sodišča interpretiralo te iste besede. »Sodniki so spretno brali ustavo in zakonodajo tako, da je pomenila vse, kar so želeli.« Ko so se ustavne omejitve za vlado začele odpravljati, se je obseg vlade močno povečal. Glede na porabo v primerjavi z BDP, je vlada zrasla s šest odstotkov BDP-ja v letu 1933 na skoraj 30 odstotkov BDP-ja leta 2021. Glede na Kodeks zveznih predpisov, se je število 18 tisoč strani Kodeksa v letu 1938 povečalo na skoraj 200 tisoč strani danes.
 
Progresivni nadzor vlade je privedel do oslabitve ustavnih omejitev, kar je privedlo do eksplozivne rasti velikosti in obsega vlade in tako je padla tretja domina. Vlada ima torej vedno več vpliva in vedno bolj proste roke ter potrebuje le še nekaj denarja.
 

Več iz rubrike

Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje

Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.

Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji

Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.

Milijoni evrov preplačil pri Fursu, a denarja ne vrnejo samodejno

Na Fursovih računih za 22 milijonov evrov preplačil fizičnih oseb. Če vam denarja niso vrnili sami, vložite zahtevek, da ne ostanete brez njega.

NLB in Addiko banka s ponudbo za kreditojemalce v CHF

Ponudba je namenjena kreditojemalcem, ki so oziroma bi lahko bili upravičeni do različnih oblik socialnih pomoči, sporočajo iz Združenja bank Slovenije.