Nepremičnine še vedno predstavljajo levji delež premoženja v svetu

Kaj ugotovimo, ko na nacionalna gospodarstva ne gledamo skozi njihov bruto domači proizvod, temveč skozi njihovo premoženje, kot pri bilancah podjetij? Ugotovimo, da predstavljajo nepremičnine in druga materialna sredstva, kljub digitalizaciji in vsem ostalim svetovnim trendom 'neotipljivega' poslovanja, še vedno največji delež v celotnem svetovnem bogastvu.

Na ta paradoks nakazuje najnovejša študija svetovalne družbe McKinsey Global Institute (MGI). Njeni strokovnjaki so analizirali bogastvo v 10 državah, ki skupaj predstavljajo več kot 60 odstotkov celotnega svetovnega gospodarstva. Po abecednem redu so to Avstralija, Francija, Japonska, Kanada, Kitajska, Mehika, Nemčija, Švedska, ZDA in Združeno kraljestvo. Rast njihovega skupnega premoženja je bila v zadnjih dveh desetletjih velika, čeprav je bilo vmes nekaj zelo kriznih let.

V kakšnih stanovanjih živijo Nemci in Avstrijci?

Od leta 2000 do 2020 se je bilanca svetovnega bogastva več kot potrojila. V vsakem od treh opazovanih segmentov (1- realna sredstva in finančna neto vrednost; 2- finančna sredstva in obveznosti gospodinjstev, držav in nefinančnih podjetij in 3- finančna sredstva in obveznosti finančnih družb) je vrednost poskočila s približno 150 bilijonov ameriških dolarjev na dobrih 500 bilijonov. Kitajska je odgovorna za velik del tega skoka.

Neto dobrine (materialna in finančna sredstva, od katerih odštejemo finančne obveznosti) so se v analiziranih državah v zadnjih dveh desetletjih povzpele s 160 bilijonov na 510 bilijonov dolarjev. Vrednosti na prebivalca se od države do države precej razlikujejo; od 46.000 dolarjev v Mehiki do 351.000 dolarjev v Avstraliji.

Apokaliptičen čas za potniške letalske družbe

Realna rast vrednosti neto dobrin v svetu je bila v zadnjih dveh desetletjih precej nižja od nominalne. Kar 77 odstotkov povečanja te vrednosti je posledica dviga cen. Preostala rast je nastala zaradi naložb.

Od celotnega svetovnega neto bogastva nefinančnih dobrin predstavljajo dobro tretjino (35 odstotkov) zemljišča, drugo tretjino (33 odstotkov) pa stanovanjske in druge zgradbe. Preostalo manj kot tretjino predstavljajo infrastrukturni objekti (11 odstotkov), zaloge surovin in blaga (8 odstotkov), stroji in druga oprema (šest odstotkov), intelektualna lastnina (štirje odstotki) in druge vrste premoženja (štirje odstotki).

Foto: Leon Vidic / Delo

Rast bogastva ni več povezana z rastjo bruto domačega proizvoda

Osrednja ugotovitev analize MGI je, da na ravni svetovnega gospodarstva ni več povezave med rastjo neto bogastva in rastjo gospodarskih tokov, ki se odražajo v bruto domačem proizvodu in podobnih kazalnikih. V industrijsko močnejših državah sveta je bila gospodarska rast v zadnjih 20 letih šibka, vendar se je njihovo neto bogastvo močno povečalo. Hkrati so se cene nepremičnin in nekaterih drugih dobrin močno zvišale in so zdaj, v primerjavi s povprečjem v obdobju med letoma 1970 in 2000, skoraj 50 odstotkov višje od prihodkov.

To ni posledica trendov 21. stoletja, kot je digitalizacija gospodarstva, pravijo analitiki MGI. V gospodarstvu, kjer so nematerialna sredstva vse močnejši motor, želi veliko ljudi privarčevana sredstva vložiti v tisto, kar bo prineslo zadosten finančni dobiček in bo imelo dolgoročno vrednost za vlagatelja. Ta prosta sredstva se zdaj usmerjajo v tradicionalne dobrine, kot so nepremičnine in delnice podjetij, kar jim seveda dviguje ceno.

Avstrijci in Nemci kopičijo premoženje

Po eni strani je rast skupnega bogastva v svetu dobra novica, a je tudi zaskrbljujoča, opozarjajo strokovnjaki MGI in mnogi drugi. Ali preveč vlagamo v obstoječa sredstva in premalo v prihodnost? Se bodo v 21. stoletju pojavila nova 'skladišča' vrednosti? Kapitala je očitno na splošno dovolj, vendar se ga v zadnjih letih ni vlagalo tja, kjer bi prinesel največjo korist gospodarstvu in družbi kot celoti. Hkrati pa je veliko brezskrbnih posameznikov, predvsem lastnikov nepremičnin, ki menijo, da postajajo vse bogatejši, saj cene nepremičnin na trgu nenehno naraščajo.

Nasploh ni dobro, da se presežek prihrankov vlaga v nepremičnine, ne pa v bolj produktivne naložbe, pravijo številni trezni analitiki. Zahtevajo, da se izplačuje manj dividend ter da se spodbujajo močnejše naložbe v digitalizacijo in varstvo okolja. Vsekakor so možni (vsaj) trije scenariji: (1) razmerje med dohodkom in premoženjem bo ostalo v tem trendu, rast celotnega bogastva pa se bo nadaljevala; (2) prišlo bo do 'množičnega popravka' vrednosti nepremičnin, padca cen ipd. ali (3) bo nakopičeno bogastvo usmerjeno v bolj produktivne namene, v smeri bolj digitaliziranega in okolju prijaznega sveta.