ECB: Neobjavljen scenarij namiguje na predčasen dvig obrestnih mer

Interna ocena ECB glede inflacije nakazuje, da bi se lahko v naslednjih dveh letih obrestne mere v evroobmočju zvišale. Večina ekonomistov sicer pričakuje, da bo ECB svojo depozitno obrestno mero z negativnega pol odstotka zvišala tudi kasneje. Številni analitiki pa napovedujejo, da bodo referenčne obrestne mere v 19 državah evroobmočja ostale negativne do leta 2024.
 

Zasebni pogovor

 
Nekateri vlagatelji predvidevajo dvig obrestnih mer do konca leta 2023, kar je očitno potrdila dolgoročna napoved ECB glede inflacije. O dolgoročni napovedi ECB je nedavno razpravljal njen glavni ekonomist Philip Lane v zasebnem pogovoru z ekonomisti nemških bank, sta za Financial Times povedali dve vpleteni osebi.



Interna napoved ECB bo verjetno okrepila razprave o tem, kako hitro bodo glavne centralne banke ukinile obsežne programe finančnih spodbud, ki so jih začele izvajati v boju proti pandemiji in kdaj bodo začele zviševati obrestne mere v boju proti naraščajoči inflaciji. ECB si že več let prizadeva zvišati stopnjo inflacije na ciljno raven, vendar, po navedbah Financial Timesa, dosledno precenjuje prihodnjo rast cen, kar je glavni dejavnik pri njenih odločitvah o prilagajanju obrestnih mer.
 
Nekateri analitiki napovedujejo, da bi lahko začela Ameriška centralna banka (Fed) dvigovati obrestne mere že v prihodnjem letu, če bo njihovo gospodarstvo po pandemiji še naprej okrevalo. Za ECB analitiki pričakujejo dvig obrestnih mer veliko pozneje. Vodja makro raziskav pri Investicijskem inštitutu BlackRock (BII) je za Financial Times zapisala: »Verjetni datum dviga [obrestnih mer] se je pomaknil dlje v prihodnost, ki presega našo petletno napoved. […] in lahko pričakujemo, da bo ECB zvišala obrestne mere šele pozneje v tem desetletju.«
 

ECB interno pripravi drugačen scenarij

 
Stopnja inflacije se je letos po vsem svetu močno povečala, v evroobmočju pa je avgusta dosegla triodstotno, najvišjo vrednost v zadnjem desetletju. ECB je pojasnila, da je to posledica »prehodnih« dejavnikov in napovedala, da bo v prihodnje rast cen padla pod ciljno vrednost, nato pa leta 2023 dosegla 1,5 odstotka, navaja Financial Times.
 
ECB gospodarske napovedi sicer javno objavlja le za naslednja tri leta, posodablja pa jih vsako četrtletje. Zaposleni interno pripravijo tudi »srednjeročni referenčni scenarij«, ki se nanaša na naslednjih pet let, vendar ta običajno ni objavljen.
 
Za dvig obrestnih mer mora ECB napovedati, da bo inflacija v roku 18 mesecev dosegla dva odstotka in bo na tem nivoju ostala naslednjih 18 mesecev. Hkrati se mora »osnovna inflacija«, ki ne vključuje nestanovitnih cen energentov in hrane, zvišati toliko, da bo skladna z doseganjem cilja. Poleg tega je ECB navedla, da bo v prehodnem obdobju dopustila zmerno prekoračitev ciljne vrednosti. Če je interni scenarij, ki ga je razkril Lane, točen, bi lahko ECB pogoje za začetek zviševanja obrestnih mer dosegla do konca leta 2023, navaja Financial Times.
 
Reuters je poročal, da je po objavi članka Financial Timesa tiskovni predstavnik ECB komentiral: »Lane v nobenem pogovoru z analitiki ni dejal, da bo evroobmočje doseglo 2-odstotni inflacijski cilj kmalu po izteku napovedi ECB. Sklep Financial Timesa, da bi do dviga obrestnih mer lahko prišlo že leta 2023, ni skladen z našimi smernicami za prihodnost. Gospod Lane je na javnem dogodku pojasnil, da lahko ECB - z vztrajanjem pri visokem nivoju denarnih spodbud - sčasoma doseže svoj 2-odstotni cilj, ne da pri tem omenil točno določen datum.«