Nemčija: Skok cen energentov in polproizvodov ter rekordna inflacija

Inflacija v Nemčiji je novembra letos prvič po 29 letih presegla pet odstotkov. Indeks cen življenjskih potrebščin je bil v tem mesecu za približno 5,2 odstotka višji kot novembra 2020.

Nemški statistiki za izračun cen analizirajo potrošniško košarico z različnimi izdelki in storitvami. Domnevajo, da namenjajo nemška gospodinjstva 46,8 odstotka svojih stroškov za blago; od tega 10,4 odstotka za energijo in približno 8,5 odstotka za hrano. Med vsemi storitvami, ki predstavljajo 53,2 odstotka potrošniške košarice, namenjajo največji delež najemninam (20,7 odstotka).

Nova različica koronavirusa okužila bitcoin in finančne trge

Inflacijo povzročajo predvsem naraščajoče cene energije. Cene energentov so od lanskega do letošnjega novembra v povprečju poskočile za 22,1 odstotka. Živila so se podražila za 4,5 odstotka. Od živil so se najbolj podražila rastlinska olja (za več kot 48 odstotkov), maslo (približno 19 odstotkov) in goveje meso (14,5 odstotka), medtem ko je cena svinjine približno pet odstotkov nižja kot lansko jesen. Hkrati so se v Nemčiji cene storitev v zadnjem letu zvišale za 2,8 odstotka, cene najemnin pa za 1,4 odstotka.

Nemški makroekonomisti pojasnjujejo, da je letošnja inflacija tako visoka iz več razlogov. Poskok cen energentov je bil posledica dejstva, da so bili ti lani poceni, pa tudi tega, da je država od začetka letošnjega leta uvedla dajatve na izpuste ogljikovega dioksida. Rast cen energentov in višji stroški transporta nasploh so eden večjih razlogov za dvig cen tudi v proizvodni verigi. Precej zaskrbljujoč podatek, objavljen pred 10 dnevi, je, da so bile cene polproizvodov na nemškem trgu v letošnjem oktobru za 18,4 odstotka višje kot oktobra 2020. To je prvič v zadnjih sedmih desetletjih, da so v Nemčiji zabeležili tolikšen skok. Zadnji večji je bil namreč novembra 1951.

V Sloveniji več kot polovica upokojencev pod pragom revščine

Največji vpliv na letošnjo rast cen polizdelkov ima podražitev kovin (+37,8 odstotka), predvsem surovega železa, jekla in železne zlitine, ki so se v povprečju zvišale za 56,4 odstotka. Cena aluminija je bila oktobra letos za 67,4 odstotka višja kot lani. Še dražje so tako imenovane nekovinske sekundarne surovine (+ 95,7 odstotka) pa tudi žagan les iglavcev (91,8 odstotka). Od lanskega do letošnjega oktobra se je lesena embalaža podražila za 82 odstotkov.

Podražili so se tudi izdelki, ki so nujni v kmetijstvu; gnojila in dušikove spojine so se podražili za 26,9 odstotka, krma za domače živali pa za 22,6 odstotka. Žitna moka je dražja za 16,1 odstotka. Plastični materiali v primarni obliki so dražji za 23,2 odstotka.

Foto: Shutterstock

Gospodinjstva v prvem letu pandemije potrošila manj

Vprašanje je, kako bojo vsi ti dvigi cen vplivali na stroške nemških gospodinjstev. Da bi to izvedli, bomo morali počakati na podatke o potrošniških izdatkih za leto 2021. Nemško gospodinjstvo je imelo lani, leta 2020, povprečno 2507 evrov mesečnih izdatkov. To je 67 evrov oziroma 2,6 odstotkov manj kot leta 2019, pred pandemijo.

Nemci so lani porabili 35 odstotkov manj denarja v gostinskih obratih in hotelih, 29 odstotkov manj za šolanje in 16 odstotkov manj za izdatke, povezane s prostim časom, zabavo in kulturo. Za oblačila in obutev so zapravili devet odstotkov manj, za prevoz pa sedem odstotkov manj.

Po drugi strani je nemško gospodinjstvo lani porabilo 13 odstotkov več denarja za opremo stanovanj, vključno z gospodinjskimi aparati, devet odstotkov več za hrano, pijačo in tobačne izdelke, štiri odstotke več pa za stanovanja, vključno z energijo in popravila v stanovanju. Poleg tega so se njihovi izdatki za pošto in telekomunikacije povečali za tri odstotke, prav toliko pa tudi izdatki za zdravstvo.

Nepremičnine: Kako jih kupiti za čim manj in prodati za čim več?

Bo izjemno povišanje cen stanovanjskih nepremičnin povzročilo še večjo krizo?

Večina nemških makroekonomistov pričakuje upočasnitev rasti cen in znižanje inflacije v prihodnjem letu. Zaskrbljujoča je nenehna nadpovprečna rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjih letih. Lani so se te ponovno zvišale, in sicer za 6,7 ​​odstotka, po tem, ko so v letu 2019 zrasle za 7,0 odstotka. Izjemno povišanje teh cen je lahko nevarno za celotni finančni sistem. Claudia Buch, podpredsednica nemške Bundesbank, pravi, da so cene stanovanjskih nepremičnin - in to ne le v večjih nemških mestih - za 10 do 30 odstotkov višje, kot bi bilo glede na temeljne kazalnike upravičeno.

V Bundesbank pravijo, da lahko pride do kritične faze, če bodo banke še naprej ponujale posojila pod zelo ugodnimi pogoji, nato pa se bodo zaradi inflacije in drugih razlogov obrestne mere dvignile. Precenjena vrednost nepremičnin in dolžniki, ki ne morejo plačati svojih posojil, so bili eden od glavnih vzrokov svetovne finančne krize v obdobju 2008/2009. Pri vsem tem pa je dobro, da ima približno polovica tistih, ki zdaj v Nemčiji odplačujejo hipotekarna posojila, v pogodbah klavzulo s fiksno (nizko) obrestno mero v naslednjih 10 let.