Nemci nevedneži na področju financ

Nemčija je četrta najmočnejša gospodarska sila na svetu. Le ZDA, Kitajska in Japonska imajo večji BDP od nemškega. Na splošno je stanje nemških državnih financ razmeroma dobro. Nemški javni dolg je relativno nižji od ameriškega in japonskega ter le nekoliko višji od (uradnega) kitajskega, merjeno kot delež dolga v BDP. Nemčija je hkrati država močne proračunske discipline. V zadnjem desetletju je beležila primanjkljaj državnega proračuna le leta 2011 (0,9 odstotka BDP) in lani, ko je zaradi pandemije covida-19 dosegla 4,2 odstotka primanjkljaja BDP. Vse to pa ne pomeni, da so vsi odrasli prebivalci Nemčije finančni strokovnjaki.

Prej naj bi veljalo nasprotno. Sklad Finanztip s sedežem v Münchnu, ki si prizadeva predvsem za krepitev finančnega izobraževanja v Nemčiji, je septembra objavil študijo o tem, v kolikšni meri prebivalstvo države pozna praktične finance. Rezultati te raziskave, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 3082 anketirancev, starih od 16 do 69 let, so »streznitev«, pravita ustanovitelja Finanztipa in pobudnika študije Robert Haselsteiner in Marcus Wolsdorf.

Nasveti, kako se lotiti varčevanja

Anketiranci so morali odgovoriti na 12 vprašanj iz vsakdanjega življenja o denarju in osebnih financah. Največje možno število točk za pravilne odgovore je bilo 12,5. Šest in pol ali več točk je doseglo 48,4 odstotkov, šest ali manj točk pa 51,4 odstotkov anketirancev. Pri tem je več kot petina (22 odstotkov) pravilno odgovorila le na tri ali manj zastavljenih vprašanj. V najboljši skupini, z zbranimi več kot 10 točkami od skupaj 12,5, je le 10,5 odstotka vprašanih. »Če bi bili v šoli, bi polovica razreda dobila oceno minus zadostno ali celo slabšo oceno, vendar nismo v šoli, ampak v življenju odraslih. Tukaj tudi ne govorimo o enem razredu, ampak o celotnem prebivalstvu Nemčije«, poudarjata Haselsteiner in Wolfsdorf.

V Nemčiji ljudje vedo največ o zavarovalništvu, inflaciji in izposoji denarja. Po drugi strani pa slabo poznajo območje finančnega vlaganja, rizike srednjeročnih naložb in kako delujejo investicijski skladi. Mnogi ne razumejo učinka obresti na obresti. Na splošno so mlajši ljudje bolje podučeni o vlaganju v vrednostne papirje, starejši pa bolje poznajo področje zavarovalništva.

Berlin, Nemčija

Raziskovalce je zanimalo tudi, kako ljudje ocenjujejo svoje finančno znanje. Dve tretjini moških (66,8 odstotka) meni, da je to zelo dobro ali odlično. To istočasno trdi le tretjina žensk (33,2 odstotka). To se v resnici delno potrjuje. V majhni skupini ljudi z zelo dobrim in odličnim finančnim znanjem (10,5 odstotka vseh anketirancev) je 72 odstotkov moških in 28 odstotkov žensk.

Študija je prav tako potrdila logično domnevo, da je osebno premoženje v korelaciji s finančnim znanjem; da je slednje torej višje med bogatejšimi ljudmi. Lastniki stanovanj ali hiš imajo več takšnega znanja kot tisti, ki so najemniki.

Na vprašanja podanih le malo pravilnih odgovorov

Nevednost na tem področju se obrestuje in to precej. Le 50,9 odstotka vprašanih je pravilno odgovorilo na naslednje vprašanje: »Na osebnem računu v banki vam je dovoljena prekoračitev stanja do 1000 evrov. Od katerega trenutka plačujete obresti, če je stanje na vašem računu minus 500 evrov?« Skoraj ena četrtina (24,7  odstotka) je obkrožila »Obresti ne plačujem, če prekoračitev pokrijem do konca meseca.«; 8,7 odstotka pa meni »Obresti sploh ne plačujem, če dovoljeni limit ni prekoračen.« Kar 15,7 odstotka anketirancev je odgovorilo, da ne vedo, kaj je pravilen odgovor. Ta se glasi: »Obresti se obračunavajo od prvega dne, z računa pa se odtegnejo konec meseca.«

Kam bo poneslo ceno bitcoina?

Še manjši odstotek ljudi je pravilno odgovoril na naslednje vprašanje: »Podedovali ste 5000 evrov. S tem denarjem si želite kupiti novo kuhinjo, a šele čez dve leti. Katera možnost je najboljša?« Kar 11 odstotkov ne ve, kaj je pravilni odgovor; 12,3 odstotka jih meni, da je najbolje vlagati v zlato, ker ščiti od inflacije; 12,9 odstotka bi znesek nakazalo na svoj bančni račun zaradi nadzora nad denarjem; 25,7 odstotka pa bi se odločilo za vlaganje v delnice, da bi na ta način čim več zaslužili. Vsi ti odgovori so (generalno) napačni. Pravilen odgovor je vedelo 38,1 odstotka vprašanih: »Denar bom vložil kot dvoletni vezani depozit.«

Nemci verjetno niso edini, ki podcenjujejo učinek obresti na obresti. Na vprašanje »Imate hranilni vlog 100 evrov z obrestno mero 1 odstotek na leto. Koliko denarja boste imeli na računu po 10 letih?« je 9,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne ve; »manj kot 110 evrov,« pravi 11,8 odstotkov; »točno 110 evrov«, je odgovorilo 29,5 odstotka. Vse to je napačno. Le 49,5 odstotka jih je označilo pravilen odgovor, ki glasi: »več kot 110 evrov«.

Razkrita državna skrivnost Velike Britanije

Večina ljudi v Nemčiji ne pozna dobro trga vrednostnih papirjev. Na vprašanje »Katera oblika vlaganja je manj tvegana, če želite denar vlagati v delnice?«  Delnice posameznih podjetij bi kupilo 9,2 odstotka anketiranih, 23 odstotkov bi vložilo v sklade z delnicami številnih nemških podjetij; 20,1 odstotka ne ve, kaj je teoretično boljše; 47,7 odstotka pa bi denar vložilo v veliko število podjetij z vsega sveta, kar je (na splošno) pravilno, saj se na ta način tveganje najbolj razprši.