Zakaj se denar zadnjih 40 let kopiči med najbolj bogatimi?

Virus je razglalil težave obstoječih političnih, zdravstvenih in gospodarskih sistemov. Minulo leto so izrazito na udaru zahodna gospodarstva, še posebej pa tista, ki več let zanemarjajo investicije v javno zdravstvo, odlašajo z izboljšanjem infrastrukture in logistike za nabavo medicinske opreme ter sistemi, kjer zdravstveno zavarovanje po večini temelji na statusu zaposlenosti. Pri slednjem izrazito izstopa ZDA, tovrstna oblika zavarovanja pa je ob kombinaciji zdravstvene in gospodarske krize smrtonostna, pudarja spletni Time.

Ob vseh tegobah trenutne krize pa je vredno nasloviti še eno očitno težavo naše trenutne ureditve: neenakost prebivalstva ter dodatno povečanje razlike med revnimi in bogatimi.
 

Denar se preusmerja k najbolj premožnim

In kako velika je težava neenakosti? Time piše, da so najbogatejši Američani v zadnjih nekaj desetletjih k sebi preusmerili 50 bilijard dolarjev. Pri tej številki ne gre za račun preko palca, temveč ga potrjuje raziskava, ki sta jo izvedla Carter C. Price in Kathryn Edwards., v sklopu dela pri neprofitni korporaciji RAND.


Price in Edwards, ugotavljata, da je dohodek med Američani bil najbolj pravično razporejen prva tri desetletja po svetovni vojni (od leta 1945 do 1974). Če bi se takratna razporeditev dohodka vsaj delno ohranila do danes bi skupni dohodek za prebivalstvo pod 90. percentilom v letu 2018 znašal 2,5 milijarde dolarjev več je znašal zdaj. To je vsota, ki predstavlja 12 odstotka ameriškega BDP, kar je skoraj dvakrat toliko kot zdaj znaša mediana povprečnega dohodka. S celotno vsoto bi lahko vsakemu delavcu v spodnjih devetih decilih povišali plačo za 1.144 dolarjev na mesec.
 

Rast neenakosti

Raziskvoalca v svojem poročilu pišeta še, da je eksperiment bogatih, ki traja že štiri desetletja, izrazito povečal neenakost. Od leta 1975 pa do leta 2018 se je v smeri bogatih skupno preneslo 47 bilijard dolarjev, v začetku leta 2020 pa smo presegli mejo 50 bilijard dolarjev. To je 50 bilijard dolarjev, ki bi lahko šlo na račune delavcev, s čimer bi se gradilo bolj spodobno gospodarstvo in večala blaginja prebivalstva. 50 milijard dolarjev bi milijonom Američanom omogočilo, da vstopijo v pandemijo zavarovani, bolj zdravi in finančno močnejši.

Poročilo korporacije RAND ugotavlja, da gospodarska rast v zadnjem desetletju ni pomagala večini prebivalstva; rast namreč že zadnjih 45 let v prvi vrsti krepi najbolj bogate.
 

Zdravje

Neenak dohodek pa se kaže na različnih področjih. Najbolj na udaru so že tradicionalno slabo plačani poklici in osebe, ki niso bele rase; obe omenjeni skupini prebivalstva se pogosteje srečata z astmo, povišanim krvnim tlakom, diabetisem in drugimi obolenji, ki so kritične v trenutni pandemiji covida-19. Ob tem imajo omenjeni skupini tudi najredkeje skelnjeno zdravstveno zavarovanje, obenem pa so pogosto zaposleni na delovnim mestih, kjer so najbolj izpostavljeni stikom in morebitnim okužbam.


Zaradi naštetih razlogov, niti ni presenečenje, da ameriški center za nadzor nad prenosljivimi boleznimi ugotavlja pogostejšo obolelost za covidom-19 med bolj ranljivimi skupinami prebivalstva, na primer med etničnimi manjšinami.

Novinarja na Time Nick Hanauer in David M. Rolf se ob tem sprašujeta, »koliko smrti zaradi covida-19 bi lahko preprečili, če bi zgoraj omenjenih 50 milijard dolarjev izplačali v obliki višjih plač, namesto, da se jih usmerja zgolj med super bogate posameznike? Pravičneje razdeljen dohodek bi izboljšal blaginjo celotnega prebivalstva, ki bi se na zdravsteno krizo lahko bolje pripravilo,« še poudarjata.
 

Prezrte sistemske napake

Številni ekonomist zaradi strogih državnih omejitev za zajezitev virusa, opozarjajo, da lahko pademo v globoko gospodarsko depresijo. Vendar pa je malo takih, ki težavi pogleda v oči in poudari vse večjo neenakost, ki se krepi zadnja desetletja. Ravno ta je pandemijo naredila še bolj smrtonosno, gospodarske posledice pa so številne posameznike hitro pahnile pred rob revščine.

Spletni Time se v tem smislu sprašuje, kako je lahko največje gospodarstvo na svetu tako zelo krhko in zakaj so se prebivalci vodilne demokracije, tako slabo odzvali na pojav pandemije. Kot odgovor Time enkrat več ponuja prezrto neenakost, ki je že pred pandemijo teptala sanje številnih Američanov.

Neenakost v ZDA je sicer že stara novica, vendar pa raziskava korporacije RAND podaja številke, v katerih se lahko najde vsak. Na primer, črnopolti Američan, ki na leto zasluži 35.000 dolarjev je zaradi nepravične razporeditve dohodka prikrajšan za 26.000 dolarjev, ki zdaj pristanejo pri najbogatejših. Če bi se pravična porazdelitev, ki je bila vzpostavljena po svetovni vojni, ohranila do danes, bi posameznik z višješolsko izobrazbo namesto 72.000 dolarjev na leto, prejemal med 48.000 in 63.000 dodatnih dolarjev na leto.